Temelj za načrtovanje evropske digitalne knjižnice je Evropska knjižnica, v katero je vključena tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK). Evropska komisija bo pomagala, da bodo dela evropskega kolektivnega spomina dosegljiva samo s klikom na miško, ob tem pa bo pripravila tudi dokumente za zaščito avtorskih in drugih pravic, povezanih z digitalizacijo.

V petih letih dostop do 6 milijonov del
V petih letih naj bi bilo prek spleta dostopnih najmanj šest milijonov del s področja kulture, med katere spadajo knjige in drugi dokumenti. Najradovednejši uporabniki pa lahko po zbirkah 45 evropskih knjižnic, vključenih v platformo, brskajo že zdaj. Med ustanovami, ki so del svojih zbirk že ponudile spletnim bralcem, je tudi NUK. V naslednjih petih letih naj bi se že sodelujočim knjižnicam pridružile še nove, poleg njih pa tudi muzeji in arhivi, po najbolj drznih načrtih pa tudi založniki.

Dva tabora o digitalizaciji
O digitalizaciji so na spletnem posvetovanju na začetku marca razpravljali tudi arhivi, muzeji, knjižnice, založniki, akademski krogi in lastniki avtorskih pravic. Mnenja, ki jih je objavila Evropska komisija, je mogoče razdeliti na dva tabora: v enem so tisti, ki so pobudo o Evropski knjižnici pozdravili, saj naj bi z njo evropska kultura postala dostopnejša, v drugem pa so tisti, ki jih skrbijo avtorsko-pravna vprašanja, povezana z digitalizacijo. Predvsem se razlikujejo mnenja lastnikov avtorskih pravic in kulturnih ustanov.