Letošnja posebna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Indija, čez dve leti pride na vrsto Turčija. Foto: Frankfurt Buchmesse
Letošnja posebna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Indija, čez dve leti pride na vrsto Turčija. Foto: Frankfurt Buchmesse
Frankfurtski knjižni sejem
Turška literatura v Nemčiji ni popolna neznanka. Turčija se v Frankfurtu predstavlja od leta 1987. Foto: Frankfurt Buchmesse
Orhan Pamuk
Afera Orhana Pamuka v Evropi še ni pozabljena. Foto: EPA

V Ankari sta tako turški minister za kulturo in turizem Attila Koc in direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos podpisala pogodbo, s katero je bila Turčija imenovana za gostjo sejma leta 2008. Prevzela je torej vlogo, ki jo bo letos odigrala Indija. Boos je poudaril izreden pomen izbora Turčije za osrednjo gostjo leta 2008. V Nemčiji živi več kot 2,5 milijona ljudi turškega rodu, zaradi česar ima turška književnost v sodobni Nemčiji še prav poseben pomen.

Nemška, turška in nemško-turška književnost
Gostovanje Turčije na najbolj slovitem evropskem knjižnem sejmu bo v ospredje postavilo tudi prav posebno književno ustvarjanje; to je tako imenovana nemško-turška literatura oziroma dela, ki jih pišejo turški priseljenci v Nemčiji, še pogosteje pa njihovi otroci. Njihova predstava o lastni identiteti je včasih prav pošteno 'zmedena', saj pogosto ne vedo, ali naj se prištevajo k Turkom ali k Nemcem. Rojeni v Nemčiji spoznavajo nemško kulturo vse od rojstva, a jim avtohtoni Nemci pogosto odrekajo popolno domovinsko pravico. Tu pa so še starši in v turški skupnosti vpliven krog sorodnikov, ki jim preprečujejo pozabiti, da so korenine njihove družine daleč na jugu. Ta dihotomija sovplivanja dveh kultur pa se zrcali tudi v ustvarjanju književnikov, ki so v tem položaju.

Dragoceni dokazi zgodovine filozofije in literature
Ob podpisu pogodbe je minister Attila Koc poudaril bogato turško literarno zgodovino, ki jo želi Turčija razgrniti pred svetom. Med drugim je omenil dela Ibna Sine oziroma Avicenne (pod tem imenom so ga poznali v Evropi), enega najvplivnejših filozofov, fizikov in skoraj univerzalnega učenjaka srednjega veka. Avicenna, ki ga bo Turčija predstavila tudi v Frankfurtu, je bil sicer perzijskega rodu, vendar so njegova dela shranjena v Sulejmanovi knjižnici rokopisov v Carigradu.

Turčija želi predstavitev v Frankfurtu izkoristiti tudi za prepričevanje 'Evrope', da je zgodovina njene kulture tesno povezana z evropskim civilizacijskim prostorom, zaradi česar se Turčiji ne bi smelo odrekati vstopa v Evropsko unijo. V tej točki je Turčiji pritegnil tudi direktor sejma Jürgen Boss, ki je dejal, da Evropejci še premalo poznamo turško kulturo in zgodovino. Tako lahko predstavitev na tako množično obiskani prireditvi, kot je frankfurtski knjižni sejem, močno pripomore k boljšemu razumevanju te države in njenih ljudi.

Kaj pa svoboda govora?
Turčija se je na knjižnem sejmu v Frankfurtu prvič predstavila leta 1987. Od tedaj je redna gostja in predstavlja del približno 20.000 naslovov, kolikor jih vsako leto izdajo turške založbe. Med temi 20.000 je okoli 5.700 povsem novih izdaj. Vodstvo frankfurtskega sejma lahko pričakuje, da se bodo kar hitro našli ljudje, ki bodo sejmu očitali, da posebno pozornost namenja državi, ki presneto slabo ravna s svojimi literati, saj krši svobodo govora. Spomnimo se samo na mučenje, ki ga je moral zaradi svojega razgrinjanja zgodovinske resnice o pobijanju Armencev in Kurdov, ki so ga proti koncu prve svetovne vojne zagrešili Turki, prestati pisatelj Orhan Pamuk. Zaradi obdelave iste teme pa se je nedavno na sodišču znašla tudi pisateljica Elif Shafak.