Podajanje približnega opisa bloga ni težavno, zaplete pa se takoj, ko ga želimo – in ljudje kot bitja, ki jih vodi racio, po tem čutimo neizmerno potrebo – klasificirati; mu najti mesto med različnimi oblikami pisnih sporočil. Je blog literatura, prispevek laičnega novinarja, dnevniški zapis …? Ali pa – naj uporabim med mladimi zadnja leta enega najbolj razširjenih izrazov, ki je celo slovenskega izvora – "krneki". Reševanju te zagate je bila namenjena tudi ena izmed debatnih kavarn na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Njen naslov je bil nadvse sugestiven – Blogi – E-literatura?.
Marko Crnkovič v koraku s časom
Kolumna je od nekdaj veljala za skoraj "aristokratsko" publicistično zvrst. Za prodor med pisce, ki jim je ta ali oni časopis zaupal pisanje kolumne, si moral "predložiti kar zajeten kup dokazov" o svojih dotedanjih novinarskih ali pisateljskih dosežkih; ali pa si si nekaj vrstic – po možnosti čim bolj v bližini naslovnice – zagotovil kot zvezdnik na katerem drugem področju.
Padla še zadnja trdnjava "ancien regima"?
Blog pripada drugi "družbenopolitični ureditvi". Blog je demokratičen in omogoča prodor med najbolj znana peresa (morda bi bila beseda tipkovnice bolj na mestu) tudi popolnim anonimnežem. Tudi zato je Crnkovič večino mest (dve), namenjenih gostom, namenil blogerjema, ki se doslej v javnosti še nista pojavljala. Številni pa poznajo njuna alterega. To sta Had in Dajana.
K verjetno sicer še dolgo časa nedorečenemu koncu razprave o (ne)literarnosti bloga gostje (med njimi je bil tudi glasbenik Miha Guštin – Gušti) niso kaj dosti prispevali, njihove izkušnje vstopa v skupnost blogerjev pa vendarle dokazujejo, da je opredeljevanje bloga kot e-literature zelo pogumno dejanje. Dajana namreč o svojem "bloganju" pravi: "Pišem, ker potrebujem komunikacijo z ljudmi. Da ugotovim, kaj si mislijo o različnih stvareh." V tradicionalnih opredelitvah literature seveda ni prostora za opredelitev literature kot komunikacije. Ta namreč predvideva dvosmerni tok sporočil (za trenutek pozabimo na številne nadležne subjekte, ki komunikacijo pojmujejo tudi kot "teženje" soljudem z dolgoveznimi samogovori). Blog to seveda omogoča. Je torej izgnan iz polja literature? Ali pa nastaja nova paradigma literature? Tudi to je seveda mogoče, saj je svetovni splet predrugačil že mnogo področij človekovega delovanja.
Blogi po novem tudi v knjižni obliki
Tudi če blog ne pomeni nove paradigme literature, pa vseeno vpliva na naravo nekaterih, lahko bi rekli, klasičnih žanrov. Valentina Smej Novak iz založbe Vale-Novak, ki je okroglo mizo tudi organizirala, je namreč opozorila na novo sinergijo med blogi in literaturo. Izhaja namreč vedno več knjig, ki so pravzaprav izdani blogi. Ko sem si pozneje na razstavnem prostoru omenjene založbe na knjižnem sejmu hotela ogledati kakšen primerek tega novega literarnega čuda, mi niso mogli pomagati. Morda bodo izdani blogi k nam pridrli nekoliko z zamudo. Tako je bilo tudi v primeru blogov, za katere so še do pred kakšnima dvema letoma vedeli le najbolj najbolj zagrizeni raziskovalci možnosti zabave, ki jo ponuja medmrežje. Med njimi je bil tudi bloger Had, ki je kot zametke bloga izpostavil nekoč tako zelo priljubljeno »ircanje« in danes še kako aktualne forume, obenem pa je opozoril še na eno dejavnost, na katere razvoj vplivajo blogi.
To je seveda novinarstvo. "Vsak bloger je lahko novinar. Objavljamo na internetu, in to je najhitrejši medij," je resnico – ta številnim novinarjem, ki so do pred kratkim o sebi razmišljali kot o "ekskluzivnih zastopnikih za informacije", seveda ni nič kaj povšeči - razkril Had. Po vsem svetu je tako na primer zaslovelo iraško dekle, ki je v svojih blogih več let dokumentiralo dogajanje v vojno vihro zavitem Iraku.
O blogu tudi resni znanstveniki
O vplivnosti blogov na sodobno družbo se lahko prepričamo tudi ob obisku katere izmed spletnih – pa smo spet pri medmrežju! – knjigarn, ki ponujajo strokovno literaturo z vseh koncev sveta. Ob vpisu ključne besede blog v iskalnik, se nam izpiše dolga vrsta družboslovnih študij, ki resno preučujejo pojav bloga z različnih teoretskih gledišč. Največ jih razčlenjuje vpliv blogov na politiko, nič manj jih ne ugiba o odnosu med novinarstvom in »bloganjem«, obstajajo tudi že filozofska razglabljanja o človekovi svobodi in njenemu (ne)uresničevanju skozi pisanje blogov, morda bi lahko zasledili tudi že psihološke študije blogerjev. Morda pa bo register poklicev kmalu bogatejši za univerzitetnega diplomiranega proučevalca blogov. To je verjetno zelo drzna domneva, kakršnih na blogih kar mrgoli. A tam avtorja ščiti anonimnost. Novinarji in publicisti pa se morajo še vedno sprijazniti s tem, da se z objavo prispevkov vržejo v zobe vesoljni javnosti.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje