Leta 1851 so pobudo za ustanovitev Mohorjeve družbe dali škof Anton Martin Slomšek ter učitelja Anton Janežič in Andrej Einspieler in vse od takrat skuša družba ostajati zvesta poslanstvu njihove daljnovidne zamisli. Kot pomemben steber delovanja ves čas ohranja založniško dejavnost, ob tem pa je svoja prizadevanja še mnogo bolj razvejala.
Družba med drugim skrbi za otroško zavetišče, otroški vrtec, zasebno dvojezično ljudsko šolo in dijaški dom, na Dunaju pa ima v oskrbi Knafljevo ustanovo ter študentski dom Korotan, ki ga je pred dvema letoma prodala Republiki Sloveniji. Ob tem ima deleže v več gospodarskih in medijskih družbah, zaposluje pa 85 sodelavcev. Slavje ob 160-letnici so pospremili z odprtjem novega prireditvenega centra.
Delovanje Mohorjeve družbe so v zgodovini oteževale okoliščine, ki jih je prinesel na primer neuspeli koroški plebiscit, ko se je družba zaradi pritiskov nemškega nacionalizma morala iz Celovca preseliti na Prevalje. Pozneje se je iz te veje razvila celjska Mohorjeva družba. Mohorjevo družbo so ustanovili tudi na Gorškem, saj je fašizem v Italiji onemogočal tamkajšnjim Slovencem stike z rojaki v Jugoslaviji in Avstriji. Vse tri družbe delujejo kot samostojne enote še danes. Velike ovire pa je Mohorjevim družbam, zlasti celovški, postavljal tudi komunistični režim v Sloveniji pred njeno osamosvojitvijo.
Za "srce slovenskega utripa in porok za nadaljnji razvoj" je Mohorjevo družbo označil njen predsednik Jože Kopeinig, direktor Anton Koren pa vidi razlog za njeno dolgoletno delovanje in razvoj "v njeni zakoreninjenosti v ljudstvu na obeh straneh meje".
"Energetska centrala narodne skupnosti"
V mestnem središču v Celovcu, kjer deluje okoli 30 slovenskih društev in ustanov, velik del izmed njih prav v hiši Mohorjeve družbe ali v njeni bližini, so odprli tudi nov prireditveni center. Sredstva za center, 860.000 evrov, s podporo v višini 254.000 pa je prispevala pokrajina Trentinsko-Južna Tirolska v Italiji. Centra po besedah direktorja Korena ni podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu z utemeljitvijo, da se vse organizacije koroških Slovencev ne strinjajo z njim.
Po letošnjem sporazumu o krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem pripada prireditvenemu centru tudi 230.000 evrov iz tako imenovanega plebiscitnega daru, podporo pa mu je napovedal še deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler, ki o Mohorjevi družbi pravi, da je "energetska centrala narodne skupnosti".
Slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je čestitko Mohorjevi družbi pospremil z besedami, da je praznik družbe tudi pomemben praznik v razvoju slovenstva.