Piera Ravnikar, ki je lani odprla ljubljansko prodajno galerijo Ravnikar Gallery Space, je knjigo The Orientalist našla na knjižnem sejmu v parku Zvezda, zelo po naključju, v škatli med starimi knjigami z arabskimi slovarji.

Manca G. Renko, kreativna direktorica festivala Literature sveta – Fabula, opisuje leto, ki je ravno minilo, skozi žanr avtofikcije, na svojo novoletno zabavo pa bi povabila pripovedovalko romana My Year of Rest and Relaxation.

Več odgovorov o preteklem letu skozi knjige pa lahko preberete spodaj.

Piera Ravnikar, vodja galerije Ravnikar Gallery Space

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah:
The Orientalist avtorja Toma Reissa. Knjiga me je našla na knjižnem sejmu v parku Zvezda, zelo po naključju, v škatli med starimi knjigami z arabskimi slovarji. Res izjemna biografska pripoved o mladem in premožnem Judu iz Bakuja, Azerbajdžana, ki se v nacistični Nemčiji predstavlja za muslimanskega princa. Zgodba o poteh, migracijah, beguncih in tujcih je zapis o tisti Evropi, ki je v današnjem času še kako aktualen. Zelo natančen pregled ene zgodovine, kulture, prostora in časa – enega življenja.

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto:
Verjetno kar biografski, intervjuji v vseh formatih in oblikah, z ene in druge strani. Ponosna, tudi, da je R galeriji uspelo izdati svojo prvo publikacijo v angleškem jeziku, serijo kratkih pogovorov z umetniki, ki so tako ali drugače dejavni v okviru programov in projektov R galerije. Res upam, da bo v letu 2021 sledila druga publikacija, nadaljevanje mapiranja ljubljanske likovne scene najmlajše generacije.

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig:
Knjige že od nekdaj rada kupujem in tudi podarjam. Osebna knjižnica mi, poleg moje zbirke umetniških del, pomeni največ. Je prostor nenehne radovednosti, znanja in ne nazadnje tudi dobrih knjižnih izmenjav.

Literarni junak/-inja, ki bi ga povabila na svojo novoletno zabavo:
Če lahko novo leto praznujem v Carigradu leta 1591, je to vsekakor junak Black iz knjige My name is Red avtorja Pamuka Orhana. Kot zgodovinarki (in seveda galeristki), ki je največji del svojega podiplomskega študija posvetila otomanskemu imperiju na Balkanu, je ta roman dveh svetov likovne umetnosti in kulture, zahoda in vzhoda, neprecenljivo literarno delo.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem:
Neprebranih knjig je žal preveč, več kot je prostega časa. Lovim ravnotežje med domačo in tujo literaturo, ki mi je blizu, in strokovnimi besedili ter članki, pa seveda knjigami umetnikov. Upam, da mi v novem letu uspe dokončati roman pisateljice Slavenke Drakulić, Obtožena. Pa ne zato, ker knjiga ne bi bila zanimiva, ampak zato, ker je tako zelo boleče kruta.

Manca G. Renko, direktorica festivala Fabula

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah: Ocean Vuong: On Earth We're Briefly Gorgeous.

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: Avtofikcija. Ker: a je sploh mogoče, da se je vse to zgodilo!? In to meni!

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig: Največkrat sem jaz tista, ki posoja; sem si jih pa najbrž največ izmenjala s prijateljico Stašo.

Literarni junak/-inja, ki bi ga povabila na svojo novoletno zabavo: Pripovedovalko romana My Year of Rest and Relaxation Ottese Moshfegh; malo bi pili šampanjec, malo bi opravljali in nato prespali (novo) leto.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem: Bulets in/ali The Argonauts Maggie Nelson.

Vabljeni tudi k branju drugih odgovorov iz rubrike Moje leto, moje knjige.