Oglas
Lani umrla Alenka Kolšek, ki velja za najpomembnejšo raziskovalko zgodovine parkov in vrtov v Sloveniji, je tudi sama sodelovala pri nastajanju knjige Stadtparks in der oesterreichischen Monarchie 1765-1918 (Mestni parki v avstrijski monarhiji 1765-1918), in sicer kot avtorica prispevka o parkih na Slovenskem. Knjiga avstrijske založbe Bohlau Verlag Wien med najbolj zanimivimi in najlepšimi parki avstrijskega dela habsburške monarhije izpostavlja več kot ducat slovenskih krajinskih ureditev.
Slovenski biser - mariborski mestni parkKot nam je povedal Primož Premzl, ki je pri nastajanju knjige sodeloval tudi kot donator slikovnega materiala in kot korektor slovenskega prispevka, so v knjigi med drugim predstavljeni, ljubljanski park Tivoli, botanični vrt v Ljubljani, pobočje Ljubljanskega gradu, park pred sodiščem, mestni park v Mariboru, Rimske Toplice, Zdraviliški park v Rogaški Slatini, park pred portoroškim hotelom Palace, mestni park v Celju in ptujski park. Še posebej se velja podučiti o mariborskem mestnem parku, ki ga po besedah Primoža Premzla številni cenijo kot najlepši slovenski park sploh.
Javni prostori zlate dobe meščanstva
Obdobje od uveljavitve razsvetljenskih idej in do konca leta 1918, ki ga v nemškem okolju pogosto imenujejo tudi dolgo stoletje, velja za čas bliskovitega gospodarskega in tehnološkega razvoja; obenem je bilo to tudi časovno obdobje, v katerem so se zelo preobrazile oblike družbeno-politične ureditve, kar je spremljal razvoj javnega življenja, v katerem je sodelovalo vedno več ljudi. To pa se je pokazalo tudi v "razrastu" javnih prostorov, med katerimi so izstopali parki. Ti so postali predvsem zbirališče meščanstva, torej tistega družbenega sloja, katerega vzpon je najbolj zaznamoval 19. stoletje.
To soodvisnost razvoja družbe in politike ter oblikovanja parkov so kot eno od izhodišč svoje raziskave postavili tudi avtorji prispevkov, zbranih v knjigi Stadtparks in der oesterreichischen Monarchie 1765-1918. Poleg oblikovnih posebnosti parkov je namreč v publikaciji močno poudarjen tudi njihov socialni in kulturni pomen. Omeniti velja še, da izčrpno obravnava tako mestne parke, zdraviliške parke, državne krajinske ureditve in nasade, kot vrtnarje, dvorne ustanove, različne olepševalne pobude.
Kdo je bila Alenka Kolšek
Alenka Kolšek (1957-2006) je bila med tistimi, ki so pri nas pomagali uveljavljati krajinsko arhitekturo kot arhitekturi enakovredno dejavnost in tudi kot dejavnost, ki je spomeniško varstvo ne sme zapostavljati. Kot konservatorka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju se je Kolškova več kot 20 let posvečala posvečala raziskovanju in prenovi vrtno-arhitekturne dediščine.
Sodelovala je tudi pri oblikovanju konservatorskih programov in programov za prenovo številnih slovenskih parkov; med njimi so bili mestni park v Celju, zdraviliški parki v Rimskih Toplicah in Rogaški Slatini ter samostanski vrtovi v Olimju in Žičah, za prenovo parka pri dvorcu Šenek pa je Alenki Kolšek pripadlo tudi Steletovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije med letoma 2001 in 2003 je veliko prispevala h korpusu znanja o zdraviliških parkih, katerim se je posvetila v svojem magistrskem delu, sicer pa je svoja spoznanja objavila v več kot 60 enotah bibliografskega gradiva.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje