Z včlanitvijo v mednarodni projekt Poti pisateljic (Women Writers Route Association) se na celjski občini, kot so zapisali, znova poklanjajo popotnici, svetovljanki, prevajalki, poliglotki in pisateljici Almi Maksimiliani Karlin, "na katero smo Celjanke in Celjani zelo ponosni". Njen kip stoji na Krekovem trgu, stalna razstava o njej domuje v Pokrajinskem muzeju Celje, razstavni prostor je urejen v njeni majhni hiši na Pečovniku, so našteli. Na Kulturni poti Alme se bodo lahko obiskovalci seznanili z njenim življenjem in delom, so dodali.
Pisateljica, novinarka, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja Alma M. Karlin se je v Celju leta 1889, v času hudih nacionalnih trenj med Slovenci in celjskimi Nemci. Čeprav je bila slovenskega rodu, je bila vzgojena kot Nemka. Tako je kljub obvladanju devetih tujih jezikov slabo govorila slovensko. Vsa svoja dela je napisala v nemščini.
Cilj Poti pisateljic je povezati dela in življenja evropskih pisateljic, jih občinstvu predstaviti z dinamičnimi in navdihujočimi dejavnostmi ter obenem poglobiti strokovno, kulturno in turistično raziskovanje ženske literature pa tudi lokacij in življenjskih zgodb, ki so v večini prispevale k oblikovanju evropskih vrednot in današnjih družbenih ureditev.
Iz Celja je odpotovala že kot najstnica, ko je pobegnila od svoje mame. Njena prva postaja je bil London, kjer je spoznala mlade Azijce – Japonce, Kitajce, Indijce – ki jih je učila evropskih jezikov, oni pa so ji predstavljali svoje kulture. Že takrat je zapisala stavek: "Azija me je povsem uročila."
Njeno osemletno potovanje je sledilo obdobju desetih let v Londonu, Oslu in Stockholmu. Njen prvotni načrt je predvideval obisk Japonske, Kitajske in Indije, a se je pozneje povsem spremenil.
Na Japonsko z ovinkom čez Peru
Tako je novembra 1919 iz Celja namesto na Japonsko zaradi spleta okoliščin – pomanjkanja denarja ali ustreznih potrdil – najprej odpotovala v Peru. Iz Peruja jo je pot vodila v Panamo, ZDA, na Havaje, od tam pa končno na Japonsko, čez Korejo na Kitajsko in tedanjo Formozo (Tajvan). Na Japonskem je ostala leto dni, od poletja 1922 do poletja 1923, izkazalo pa se je, da je bil obisk omenjenih dežel najsrečnejši del njenih potovanj. Korejo je opisala kot deželo jutranje tišine, ki ji je vzbudila občutek doma, Kitajsko kot popotni paradiž, Formozo pa kot otok sanj, na katerem je, kot je zapisala, naletela na pravljičnega princa.
Skoraj pristala v Dachauu
V času vzpona Hitlerja je javno nasprotovala nacionalsocializmu, zaradi česar je bila po nemški okupaciji Celja, spomladi 1941, odpeljana v zapor, predvidena naj bi bila za deportacijo v Dachau. Tej zli usodi se je sicer izognila, vendar ji je povojna oblast, čeprav se je vmes pridružila tudi partizanom, zaplenila premoženje. Tako je leta 1950 po hudi bolezni umrla v veliki revščini.
Četrti slovenski vpis
Pot pisateljic je prva med 48 kulturnimi potmi Sveta Evrope, ki ima sedež v Sloveniji. Iz Slovenije so v Pot pisateljic vključene že pisateljica Zofka Kveder (1878–1926) ter pesnici Lili Novy (1885–1958) in Ljubka Šorli (1910–1993). Poleg njih so vključene še književnice iz Bolgarije, Črne gore, Poljske, Srbije in Rusije. Snovanje nove kulturno-turistične poti se je pred šestimi leti začelo razvijati na pobudo mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje