Harry Thompson je leta 2005, le malo po izidu svojega prvega romana, umrl za rakom na pljučih. Za Ta stvor teme je govoril, da je najboljša stvar, kar jih je kdaj napisal in da
Harry Thompson je leta 2005, le malo po izidu svojega prvega romana, umrl za rakom na pljučih. Za Ta stvor teme je govoril, da je najboljša stvar, kar jih je kdaj napisal in da "bo skrajno osupel, če prebere kako negativno recenzijo". Foto: Založba Sanje

Narava je vedno znova grozila, da jih bo potolkla do uničenja. Četudi se Beagle in Adventure nista prebijala nič južneje, kolikor Francija leži severneje, so se velikanske ledene gore drezale vsaksebi v prizadevanju, da bi dobile v kremplje mali ladji in ju zdrobile na trske.

Odlomek iz romana Ta stvor teme
Takole je drugo plovbo Beagla upodobil eden izmed članov posadke, Conrad Martens. Naslikal je prihod na Tierro del Fuego, kjer naj bi jih domorodci takole toplo pozdravili.

Obstajala je pravljica o kavalirskem imperiju, ki ga vodijo uglajeni Britanci. V resnici naš imperij seveda ni bil nič boljši od drugih; zaposleni smo bili s tuhtanjem, kako iztrebiti plemena in domorodcem iztrgati njihovo zemljo.

Harry Thompson

Pri Založbi Sanje so ob 180-letnici izplutja geodetske ladje Beagle izdali zgodovinski roman Ta stvor teme, literarni prvenec televizijskega producenta in publicista Harryja Thompsona, ki je v roman prelil raziskovalne pustolovščine kapitana Roberta FritzRoya in Charlesa Darwina, mladega moža pred nastopom duhovniškega poklica ter navdušenca nad naravoslovjem.

Novelizirana zogdovina
Roman bralca postavi na krov, kjer se je spletlo globoko prijateljstvo med Darwinom in FitzRoyem, kapitanom najučinkovitejše geodetske ladje, kar jih je kdaj odposlala Kraljeva mornarica. Po besedah avtorja roman večinoma temelji na resničnih dogodkih med letoma 1828 in 1865.

Resnični junak in protagonist knjige ni Darwin, ampak FitzRoy. "V svojem bistvu je to knjiga o nekom, ki je poosebljal določen tip človeka, produkt naše dežele v 19. stoletju," je Thompson le malo pred svojo prezgodnjo smrtjo (leta 2005 je bil zanj usoden rak na pljučih) povedal za The Guardian. "Obstajala je pravljica o kavalirskem imperiju, ki ga vodijo uglajeni Britanci. V resnici naš imperij seveda ni bil nič boljši od drugih; zaposleni smo bili s tuhtanjem, kako iztrebiti plemena in domorodcem iztrgati njihovo zemljo. Cele trume mladih mož, ki so bili vzgojeni v duhu te kavalirske utvare, smo pošiljali utrjevat očitno izprijen sistem."

Je kruta usoda dokaz obstoja ali neobstoja Boga?
Med to dogodivščino širjenja imperija se naša protagonista zapletata v debate o morali, narodu, biologiji, usodi in Bogu - in prav pri tem se njuna načela dokončno razidejo. Tako FitzRroyeva žena kot Darwinova hčerka namreč umreta, vsaka za svojo neozdravljivo boleznijo, in moža se na to odzoveta različno. "Opravka imamo s prvo generacijo industrijske dobe," je v intervjuju komentiral pisatelj. "FitzRoy je bil prepričan, da je svet ogormen stroj in da vse deluje po določeni matrici. Verjel je v Boga in možnost pregleda nad teološkim vesoljem. Potemtakem je moral verjeti, da so naključne grozovitosti in pošastne bolezni samo del višjega božjega načrtja. Darwin pa se je Bogu dokončno odpovedal, ko je umrla njegova najljubša hčerka. Če je Annie lahko umrla na tak odvraten, nepričakovan in nepošten način, ne more biti Boga. Ne, si je mislil Darwin, vsi smo samo opice in vsi bomo umrli."

Meteorolog Robert FritzRoy (1805-1865) je bil izumitelj vremenske napovedi. Kot je Thompson zapisal v pripisu h knjigi, je njegovo povezovanje sončnih peg z vremenskimi vzorci še danes deležno zasmehovanja Britanskega meteorološkega urada - pa čeprav zasebno podjetje Weather Action na podlagi dejavnosti sončnih peg dosega daljnosežno 85-odsotno natančnost, medtem ko so uradni napovedovalci vremena dosegli približno 71-odstotno oceno za 24-urno napoved dežja.

Poleg tega je FritzRoy precej prispeval k navtični zgodovini. Njegove navtične karte Patagonije, Čila, Falklandskih otokov in Ognjene zemlje so bile tako natančne, da so jih uporabljali še do pred kratkim. Kot dodaja Thompson, pa se nemara njegov največji dosežek razkriva prek dosežkov tistih, ki so bili del njegove posadke na ladji Beagle.

Plovba, med katero se je rojevalo Darwinovo zgodovinsko delo
Najpomembnejši ladijski potnik na drugem potovanju je bil torej nihče drug kot Charles Darwin (1809-1882). Na današnji dan pred 180 leti je dvojambornica Beagle izplula iz Devonporta v Veliki Britaniji. Med plovbo je Darwin zbiral gradivo in izdelal evolucijsko teorijo na podlagi naravnega izbora, ki predstavlja enega izmed temeljev sodobne biologije. Po knjigi O nastanku vrst (1859) je napisal še osem velikih del, vključno z Izvorom človeka (1871).

Harry Thompson (1960-2005) se je sprva uveljavil kot televizijski producent in se pozneje podpisal pod vrsto izjemnih nebeletrističnih izdelkov. Ta stvor teme (This Thing of Darkness) je bil njegov romaneskni prvenec, prišel pa je celo v širši izbor za Bookerjevo nagrado.

Narava je vedno znova grozila, da jih bo potolkla do uničenja. Četudi se Beagle in Adventure nista prebijala nič južneje, kolikor Francija leži severneje, so se velikanske ledene gore drezale vsaksebi v prizadevanju, da bi dobile v kremplje mali ladji in ju zdrobile na trske.

Odlomek iz romana Ta stvor teme

Obstajala je pravljica o kavalirskem imperiju, ki ga vodijo uglajeni Britanci. V resnici naš imperij seveda ni bil nič boljši od drugih; zaposleni smo bili s tuhtanjem, kako iztrebiti plemena in domorodcem iztrgati njihovo zemljo.

Harry Thompson