Bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, ki mu je izročil nagrado, je dejal, da je Amos Oz "velik pisatelj, pozoren opazovalec in predvsem očarljiv pripovednik". Oz je leta 1994 že prejel nagrado za mir, ki jo podeljujejo nemški knjigotržci, lani pa Goethejevo nagrado. V Turčiji rojena nemška sociologinja Necla Kelek je prejela nagrado corine na področju poljudnoznanstvene literature, japonski avtor Kazuo Išiguro pa za leposlovje. Nagrada corine, ustanovljena leta 2001, je namenjena nemškim in mednarodnim avtorjem. Podeljujejo jo v devetih kategorijah.

Ozovi romani so prevedeni v več kot 30 jezikov, med njegovimi romani pa velja omeniti zlasti Črno skrinjico, ki je dostopna tudi v slovenščini, in To Know a Woman. Njegovi zadnji deli sta A Tale of Love and Darkness (2003), zgodba o treh generacijah družine, ki odrašča v Jeruzalemu v 40. in 50. letih preteklega stoletja, in Suddenly in the Depth of the Forest (2005). Oza na mednarodnem političnem prizorišču pogosto razumejo kar kot utelešenje izraelske levice. Pisatelj, ki se je rodil leta 1939 v Jeruzalemu, je objavil 18 del v hebrejskem jeziku, podpisal pa se je tudi pod več kot štiristo esejev in člankov.

Bolj angleški od Britancev - Kazuo Išiguro
V Nagasakiju rojeni Kazuo Išiguro, ki pa je že v mladosti za svojo domovino vzel Veliko Britanijo, se je lani prebil tudi v ožji izbor za ugledno literarno nagrado booker. Slovenski bralci ga poznamo po romanih Ostanki dneva (tu se spomnimo še odlične filmske priredbe z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi), Ko smo bili sirote in letos prevedenem Ne zapusti me nikdar. Tudi ta roman je postavljen na angleško podeželje in zaznamovan z za Išigura značilnimi elegičnimi toni.

Išiguro je nedavno napisal tudi svoj prvi scenarij za celovečeren film, melodramo Saddest Music in the World, postavljeno v trideseta leta prejšnjega stoletja.