Oglas
Mara Kogoj, roman, ki je v Avstriji in Nemčiji izšel 19. februarja, razgali "moreči" zgodovinski spomin prebivalcev avstrijske Koroške. Vennemann zgodbo zgradi okrog pričevanja koroškega nacionalista in novinarja Ludwiga Pflügerja in njegovih nasprotnih pogledov na odnose med avstrijskim in slovenskim prebivalstvom. Te zagovarja Mara Kogoj, ki skupaj s Tonetom Lebonjo raziskuje odnos Celovčanov do svoje domovine.
Kaj se je spremenilo od leta 1920?Načela Ludwiga Pflügerja, ki bi se verjetno v pogovoru hitro dobro ujel s koroškim deželnim glavarjem Jörgom Heiderjem, bolj kot začetku 21. stoletja pripadajo obdobju, ko so se oblikovale ideologije in prepričanja, ki so botrovala razrastu politično aktivnega antisemitizma in so končno pripeljala do napadov na Jude. Čeprav Vennemann tokrat govori o Slovencih, je vzorec sovraštva enak.
Tudi na tem območju gre za sobivanje dveh narodov in tudi na tem območju se močnejši in številčnejši "znaša" nad šibkejšim. Pflüger besedno udriha po Slovencih. Čeprav tudi Tone Lebonja pripada temu narodu, molči. In tako sledi praksi, na katero so zaradi "ljubega miru" prepogosto prisegali (in še prisegajo) tudi koroški Slovenci. Mara Kogoj pač ne. Stvar vzame v svoje roke in predstavi svojo različico zgodovinske resnice.
Vennemann spoznava slovensko zgodovino
Še ne tridesetletni Kevin Vennemann se je s koroško problematiko pred nekaj leti seznanil v Celovcu ob ogledu razstave o zločinih Wehrmachta - izraz je po letu 1935 označeval nemško vojsko -, katere izvedbo je omogočil donator Jan Philipp Reemtsma, nemški filolog, publicist in literarni teoretik. Znanje o slovenski zgodovini je Vennemann, tudi sam diplomiran zgodovinar, poglabljal tudi kot prejemnik štipendije sklada Brandenburška vrata (Stiftung Brandenburger Tor), ki ga je za dva meseca pripeljala v Slovenijo.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje