Foto:
Foto:
Naslovnica romana v izvirniku.
Jeffrey Eugenides, Američan grškega in angleško-irskega porekla.

D'Annunzievo delo Zmagoslavje smrti je prevedel Dean Rajčič, Štefan Vervar je poskrbel za prevod Nadolnyjevega dela Odkritje počasnosti, delo Trije turobni tigri je v slovenski jezik prevedel Miro Bajt, Eugenidesov roman Middlesex pa je prevedla Petra Vidali.

Zmagoslavje smrti
Zgodbo Zmagoslavja smrti, ki so jo močno zaznamovale simbolistične prvine, pripoveduje o dveh ljubimcih, Ippoliti in Giorgiu. Slednji v upanju na novo življenje skupaj z Ippolito najame hišo ob Jadranskem morju, kjer se udeležujeta vsakdanjega življenja. Kmalu pa Giorgia premagajo temačne in morbidne misli, ki ga na koncu potegnejo v tragični propad.

Odkritje počasnosti
Gre za psihološko poglobljeno pripoved, ki nastaja ob pogledu v svet Johna, ki svojo počasnost spreminja v prednost. V času naglice John sicer misli okorno in počasi, vendar so njegove misli globoke in prodorne. John postane pomorščak in v Odkritju počasnosti lahko spremljamo valove osebnostne rasti in osmišljanja posameznikovega življenja in njegovega ritma.

Trije turobni tigri
Je roman o prevajanju in pisanju, v katerem spoznamo glavna junaka - Williama Campbella in Kubanca Silvestra, ki mu pravijo Bustrofedon. Campbell je ameriški novinar, ki ga animator nočnega kluba Tropicana zamenjuje z milijonarskim izdelovalcem juh, največja Bustrofedonova strast pa so palindromi. Roman sestavljajo stilno različni deli, ki kulminirajo v sklepnem Silvestrovem monologu, v katerem se ta poigrava z iznajdenimi besedami.

Middlesex
Avtor je roman poimenoval tragikomični roman epskih razšežnosti. V njem pripovedovalec prestopa med žensko in moško različico videnja sveta. Bralec izve zgodbo grško-ameriške družine, v kateri Cal (rojen kot Kaliope) sledi svoji genetski dediščini več generacij v preteklost. Potovanje ga popelje skozi različne geografske, zgodovinske in politične pokrajine, ne spreminjajo pa se le pokrajine, temveč tudi literarni slogi.

Urednika Zdravko Duša in Andrej Blatnik pa sta že napovedala tudi nove moderne klasike. Spomladi bodo tako izšla dela Murakamija, Handkeja, Makanina, Brodkeyja, Gracqa (psevdonim Louisa Poirierja) in Calassa.