Matere so napisane v izjemnem slogu. S stavki, ki jih kar noče biti konec, in dialogi, ki se kopičijo drug čez drugega. Impresije se prepletajo z ekspresijami, osebni odnosi z banalnostmi vsakdana. So čustveno nabita in hkrati hladna pripoved, roman, ki ni hvalospev materam, temveč klic po njih. Foto: Modrijan
Matere so napisane v izjemnem slogu. S stavki, ki jih kar noče biti konec, in dialogi, ki se kopičijo drug čez drugega. Impresije se prepletajo z ekspresijami, osebni odnosi z banalnostmi vsakdana. So čustveno nabita in hkrati hladna pripoved, roman, ki ni hvalospev materam, temveč klic po njih. Foto: Modrijan

Dimova bo danes v okviru cikla Literarne identitete Evrope ob 19.00 gostovala v Cankarjevem domu. Pogovor, ki bo potekal v bolgarščini in bo simultano prevajan v slovenščino, bo povezovala Kristina Sever, v središču pozornosti pa bo roman Matere, katerega prevod je izšel v zbirki Euroman.

Matere je Dimova napisala po resnični zgodbi, ko sta v Plovdivu, drugem največjem bolgarskem mestu, štirinajstletni dekleti umorili sošolko. Pisateljica je v romanu prek serije družinskih portretov iz aktualne bolgarske družbene stvarnosti skušala odkriti, od kod prihaja ta okrutnost. Bolgarska družbena stvarnost presega lastni geografski okvir in se širi v analizo prehoda iz socializma v kapitalizem. Zagotovo tema, ki je še kako aktualna tudi tukaj in zdaj.

Najprej drama, nato proza
Teodora Dimova, hči literata Dimitra Dimova, je po končanem študiju angleškega jezika odšla v London, in sicer v gledališče Royal Court, kjer se je urila v dramski pisavi. Njen dramski opus obsega devet dram, za katere je prejela številne nagrade. Svoj prvi roman je poimenovala Emine, sledil pa je že omenjeni roman. Zanj je prejela nagrado Razvoj za novi bolgarski roman in veliko nagrado za vzhodnoevropsko literaturo, ki jo sicer podeljujejo na Dunaju. Pozneje je roman Matere predelala v dramsko besedilo z naslovom Nedolžni.