Stranski liki pa so bili vedno bolj slojeviti in zanimivi. V Umetnostno-zgodovinskem muzeju judovstva v Parizu so odprli razstavo o judovski kulturi v stripu, ki zaobjema časovni razpon od Supermana (v 30. letih minulega stoletja) pa do najnovejšega Rabinovega mačka, ki ga je ustvaril Francoz Joann Sfar. Razstavljenih je približno 230 izvirnih risb, ki segajo še v newyorško obdobje med letoma 1900 in 1910, v katerem so judovski umetniki tematizirali emigrantsko usodo v "mestu, ki žre". Razstava bo na ogled do 27. januarja.

Versko gorečni mačkon ...
Rabinov maček je delo enega najbolj znanih mladih francoskih umetnikov, Joanna Sfara. S filozofskimi diskurzi prepletena zgodba o rabinu, njegovi hčerki in govorečem mačku je postavljena v Alžirijo, v trideseta leta prejšnjega stoletja. Rabin skuša mačka (ki govori zato, ker je požrl govorečo papigo, nato pa to nemudoma zanikal) poučiti o Tori, on pa bi raje preučeval kabalo in se pripravljal na bar micvo.

...in nacistični mački
Na razstavi je na ogled še grafični roman Maus Arta Spiegelmana - dosegljiv je tudi v slovenskem prevodu - iz leta 1985, ki prinaša zgodbo holokavsta in taborišč smrti, kot jo je avtorjev oče doživel na lastni koži. Avtobiografski zgodbi o preživetju pod nacističnim škornjem orwellovsko-satiričen pridih dajejo antropomorfni živalski protagonisti, ki so "popredalčkani" po narodnostih: Judje so upodobljeni kot človekoidne miši, Nemci kot mačke, Američani kot psi in Poljaki kot prašiči. Knjiga je leta 1992 dobila tudi Pulitzerjevo nagrado.