Letos je bila v ospredju indijska književnost: na raznobarvnost indijske kulture kaže že dejstvo, da je v uporabi 18 uradnih jezikov in kar 12 različnih abeced, da ne omenjamo dejstva, da gre za državo z več kot milijardo prebivalcev.

Salon 2007 se je razprostiral na ogromnem prizorišču, ki je za pet dni postal dom na stotine različnih založb, seveda največ francoskih, videti pa je bilo mogoče tudi številne tuje, med katerimi pa smo zaman iskali slovenske. Umetnost uživanja življenja, ki so jo Francozi izpopolnili do potankosti, je bilo videti tudi na sejmu: med razstavnimi prostori založnikov so postavili različne terase, na katerih se je bilo mogoče spočiti, prisluhniti številnim okroglim mizam, ne le na temo knjig, razvoja francoskega jezika, temveč tudi v zadnjem času skorajda edine teme pogovora: bližnjih predsedniških volitev. Namesto kandidatov so bile na prodajnih policah takšne in drugačne biografije Nicholasa Sarkozyja, Segolene Royal in drugih kandidatov za predsedniško mesto.

Na sejmu je res vsakdo lahko našel kaj zase. In verjemite, Francozi so narod, ki bere. In knjige tudi kupuje, kar je tudi pomembno. Da bi pritegnili kar največ obiskovalcev, so prireditelji organizirali na stotine podpisovanj knjig, nočno odprtje sejma, brezplačno vstopnino za študente … In knjige so na prodaj ves čas sejma. Za zgled marsikomu drugemu!

Ksenja Tratnik