V Univerzitetni knjižnici v Mariboru so danes predstavili restavrirano inkunabulo, tiskano na pergamentu, in rokopisni pontifikat iz srednjeveškega fonda mariborskega škofijskega arhiva. Deli, ki ju je škof Anton Martin Slomšek prinesel iz Št. Andraža v Maribor, sta bili pred kratkim restavrirani v Arhivu Republike Slovenije.

Kaj se lahko naučimo od srednjega veka?
Umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je rokopisni pontifikat in inkunabulo predstavila v zgodovinsko-umetniškem in kulturnem pogledu ter pri tem poudarila, da je prav v mariborskem škofijskem arhivu shranjena največja zbirka srednjeveških rokopisov v trdi vezavi. Še posebej dragoceno je to, da so te vezave večinoma še nepoškodovane, zaradi česar so zgovorne priče znanja in rokodelskih spretnosti, iz katerih se je skozi zgodovino razvila in nadaljevala moderna knjiga.

Neusmiljeni zob časa
Restavrirani pontifikat je bil zelo načet in nujno potreben restavracije - pa čeprav je njegovih 158 listov tiskanih na nemški pergament, ki je v srednjem veku poleg irskega veljal za najkakovostnejšega. Na novo restavrirani pontifikat je pol stoletja mlajši od slavnejšega "sorodnika": marsikdo namreč ne ve, da so najstarejši slovenski pontifika Brižinski spomeniki, ki jih hranijo v Bavarski državni biblioteki v Munchnu.

Na restavracijo čakajo še bolj poškodovani dokumenti, kot sta pričujoča dva, a so jima v Arhivu RS dali prednost zaradi izjemnega povpraševanja organizatorjem razstav, ki so ju želeli gostiti. K sodelovanju pri projektu, ki ga je vodila Jedrt Vodopivec, so povabili tudi britanskega profesorja Christopherja Clarksona, s katerim so že imeli nekaj delavnic tudi v Ljubljani. Clarkson velja za avtoriteto na področju restavriranja in konzerviranja rokopisnih spomenikov.

Konservatorsko-restavratorski poseg sta poleg Škofijskega arhiva Maribor sofinancirala še ministrstvo za kulturo in Arhiv RS.