Teogonija je poleg Odiseje in Iliade nedvomno eno temeljnih grških del, saj opisuje nastanek sveta in izvor bogov ter s tem celotne grške mitologije. Stukturirana je namreč kot rodovnik bogov, izpeljan iz prvotnega Kaosa, ki se postopoma razločuje in razčlenjuje v harmonijo urejenega bogovskega kozmosa.

Gre za najstarejši, najbogatejši in najdosledneje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranjenih iz antike. Ne gre namreč za običajen mitološki priročnik, kakršnih je na ducate ohranjenih iz helenističnega in poznejšega obdobja.

Dela in dnevi največja antična himna delu
Pesnitev Dela in dnevi pa literarni zgodovinarji radi označujejo kot nekakšno "kmečko pratiko", v kateri so našteti in opisani največji prazniki, zraven pa tudi delovniki in najpomembnejša opravila, ki naj se opravljajo ob posameznih dnevih. Pesnitev je obenem največja himna delu v antiki, saj ima pred očmi stisko grškega kmeta in koristi širše skupnosti.

Zrasla je iz pesnikove osebne izkušnje, povod za njen nastanek pa je dala pravda za očetovo dediščino, v kateri je Heziodov brat Perzes očitno podkupil sodnike in si prigrabil večji delež, kot mu je pripadal.

Heziod - Homerjev mlajši sodobnik
Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika. Živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji. Tako kot Homer je pesnil v heksametru, edini ohranjeni deli pa sta ravno ti znova izdani. Pod njegovim imenom se je ohranilo še nekaj besedil, a naj bi skoraj zagotovo bila nepristna.

Kajetan Gantar prevod predelal in izpilil
Heziodovi pesnitvi sta v slovenskem prevodu izšli enkrat samkrat, in sicer leta 1974 v zbirki Kondor. Prevajalec Kajetan Gantar je prevod za novo izdajo temeljito predelal in izpilil, upoštevajoč tudi nekatera novejša spoznanja in izdaje tega temeljnega grškega besedila.

V knjigo je sicer vključen tudi prevod dela Tekmovanje med Homerjem in Heziodom (tudi Agon) anonimnega avtorja.