Slovenija je namreč častna gostja sejma Bookworld, ki bo v Pragi potekal do 8. maja, predstavitev naše literarne ustvarjalnosti na sejmu pa je pripravil Center za slovensko književnost, ki je zbral 33 založb in približno 600 del. Minister Simoniti je v govoru poudaril, da so v Pragi slovenske knjige prvič na ogled v tolikšnem številu, in omenil povezanost slovenske in češke kulture. Knjige je označil za vir duha, znanja, domišljije, ustvarjalnosti in tudi samozavesti.

Prek knjig do dialoga
Simoniti je v govoru tudi dejal, da se s knjigo "ustvarja dialog, ki je temelj našega sobivanja v tem svetu. Naš srednjeevropski prostor je bil dolgo zaznamovan z enim glasom, a ob tem je živelo še mnogo drugih glasov, takih, ki so odpirali pot k prostosti duha in politični svobodi. To so bili glasovi ljudi peresa, ki so ustvarjali najbolj pretresljive podobe časa in prostora, v katerem so bivali."

Drago Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije na Češkem, je po ministrovem govoru še odprl slovenski razstavni prostor na osrednjem prizorišču sejma. Obiskovalci sejma, ki velja za enega največjih v Evropi, si lahko ogledajo tudi novejše slovenske filme in prisluhnejo uglasbitvam pesmi Svetlane Makarovič. Na ogled so postavili tudi razstavo 3 x Slovenija o Kosovelu, Plečniku in sodobnih stripih in uprizorili predstavo Rozinteatra.

Minister Simoniti se je popoldne sestal še z namestnico češkega ministra za kulturo Petro Smolnikovo. Beseda je tekla o programu sodelovanja v kulturi med državama, minister pa je izpostavil še neizkoriščene možnosti sodelovanja na glasbenem področju.

Največja razstava slovenskih del v tujini
Za čim boljšo predstavitev slovenske književnosti na praškem knjižnem sejmu so v Centru za slovensko književnost postavili največjo razstavo slovenskih del, kar jih je bilo kdaj postavljenih v tujini. Slovenska dela so razvrščena po vsebinskih sklopih, in ne po založbah, ki so jih natisnile. Po koncu sejma bo razstavljena dela dobila ena od fakultet univerze v Pragi.

Številčna delegacija slovenskih literatov
Da bi obiskovalci dobili čim bolj pisano sliko o slovenski besedni umetnosti, v češki prestolnici gostuje več slovenskih avtorjev. Tako bodo iz svojih del brali Andrej Blatnik, Primož Čučnik, Aleš Debeljak, Evald Flisar, Drago Jančar, Milan Jesih, Mojca Kumerdej, Svetlana Makarovič, Brane Mozetič, Maja Novak, Iztok Osojnik, Gregor Podlogar, Jana Putrle Srdič, Andrej Rozman Roza, Andrej E. Skubic, Tone Škrjanec, Aleš Šteger, Suzana Tratnik, Maja Vidmar in Dane Zajc.

Bibliografija prevodov v češčino
O slovenskem založništvu se bodo lahko poučili v posebnem katalogu, ki je izšel v češkem in angleškem jeziku, prinaša pa tudi podatke o nekaterih najpomembnejših literarnih ustanovah in festivalih. Za tiste, ki jih bo slovenska literatura tako navdušila, da se bodo hoteli kar takoj lotiti slovenskih del, je namenjena še bibliografija prevedenih slovenskih del v češčino. Največ slovenskih del je prevedenih v hrvaščino, tej pa sledi slovaščina.

V Pragi tudi slovenski filmi in didžeji
V okviru sejma bodo na razstavišču predvajali filme Varuh meje, Oda Prešernu in Sladke sanje, v praških mestnih kinodvoranah pa bodo vrteli Predmestje in Zvenenje v glavi. Med spremljevalnimi prireditvami bo mogoče prisluhniti tudi Janji Mazelj in Jožiju Šaleju, ki bosta interpretirala uglasbeno poezijo Svetlane Makarovič, nastopili pa bodo tudi zasedba Fake Orchestra in Janez Škof v tandemu z Danetom Zajcem. Primož Čučnik, Gregor Podlogar in Tone Škrjanec bodo nastopili na nočnem branju poezije, ekipa slovenskih DJ-jev pa se bo predstavila s sodobno elektronsko glasbo. Na predstavitvi slovenske književnosti bodo sodelovali tudi češki študenti slovenščine, ki bodo na razstavi o Srečku Kosovelu recitirali njegovo poezijo.

Letošnja tema: potovanja
Tema letošnjega knjižnega sejma v mestu ob Vltavi je sicer literatura o potovanjih in za potovanja, na forumih pa se bodo posvečali predvsem slovanski književnosti v svetovnem merilu. Na sejmu bodo podelili tudi nekaj nagrad, med njimi tudi protinagrado rack, ki jo prevajalsko združenje nekoliko humorno namenja najslabšemu prevodu v češčino.