Žirija - predsednik Edvard Kovač, Jelka Ciglenički, Milček Komelj, Barbara Pogačnik in Ivo Svetina - je v obrazložitvi zapisala, da se avtor v svojih esejih ne zadovolji z jasno razčlenitvijo umanjkanja slovenske samozavesti, ampak prikaže iskanje narodne istovetnosti kot tisto pustolovščino duha, ki ga vodi k drugim kulturam in ki ga tudi osebnostno napolnjuje. S tem pa odpira možnost postmodernega subjekta znotraj posamezne kulture. Pri slovenskem esejistu ne gre za vrnitev k sebi, ki ga ponazarja Odisejeva Itaka, ampak tudi za izstop iz lastne ujetosti in sužnosti ter iskanje svobode, ki bi ga lahko ponazorili s svetopisemsko zgodbo izvoljenega ljudstva, je zapisala žirija. Nagrado mu bodo uradno podelili v soboto na Trubarjevi Rašici.

Uvodni pogovor z nominiranci
Poleg nagrajenca so bili nominirani še Drago Jančar, Iztok Simoniti in Aleš Šteger, s katerimi se je pred razglasitvijo nagrade pogovarjal predsednik žirije Kovač, ob tem pa so prebrali tudi odlomek iz svojih nagrajenih del. Drago Jančar, sicer večkrat nagrajen z Rožančevo nagrado, in Aleš Šteger se prireditve nista mogla udeležiti. Odlomek iz Jančarjevega dela je zato na avtorjevo prošnjo prebrala Barbara Pogačnik, odlomek iz Štegerjevih esejev pa je prebrala Nela Malečkar. Kovačič Peršin je ob branju odlomka iz svojega dela dejal, da v esejih govori o Slovencih, "ki vstopamo na nepredvidljivo plovbo na odprt ocean globalizacije".

Po besedah predsednika žirije Edvarda Kovača je vsem štirim nominirancem skupno, da se v svoji esejistiki potujejo. Jančar se v Jakobovi lestvi (založba Modrijan) poda na pot po slovenskem družbenopolitičnem prizorišču, Šteger v knjigi S prsti in peto (Mladinska knjiga) potuje po prostorih, Kovačič Peršin je v Vrnitvi k Itaki (Društvo 2000) za svojo pot izbral današnje slovenstvo, Simoniti pa v knjigi Historia Magistra Mortis (Slovenska matica) potuje po različnih civilizacijah in kulturah.

Ob spominu na Rožanca
Nocojšnji literarni večer so namenili tudi spominu na 80-letnico Rožančevega rojstva in 20-letnico njegove smrti. O pisatelju in esejistu, po katerem se nagrada imenuje, je spregovoril njegov prijatelj in urednik zamejske tržaške revije Most Vladimir Vremec. Predstavil je težave, s katerimi se je Rožanc spoppadal v represivnih časih. Med drugim je omenil, da je bil zaradi objave v reviji obsojen na dve leti pogojno. Med odločanjem žirije pa so predvajali dokumentarni film o njegovem delu.