Revija za literaturo že štiri leta govori o plodnem sodelovanju med književniki iz nekdanjih jugoslovanskih republik. V 13. številki, ki jo predstavljajo tokrat, je glavna tema roman, njeni bralci pa se bodo lahko seznanili z razlikami in s podobnostmi romanesknega žanra v nekdanji Jugoslaviji. Gostje bodo drevi ob 18.00 v Društvu slovenskih pisateljev govorili o vlogi Slovenije pri oblikovanju kulturnega imaginarija Balkana v politični realnosti Evropske unije, že v četrtek zvečer pa so se gostujoči avtorji predstavili na literarnem večeru v Jazz klubu Gajo.

Od družbenih tem h književnosti
Sarajevski zvezki niso bili že od začetka namenjeni literarnim temam, ampak so se posvečali predvsem vojni literaturi, ženskim vprašanjem in drugim temam, značilnim za Balkan. V zadnjih številkah pa je v ospredju literatura, ki je obravnavana po žanrih. Pregled je uvedla drama, tokrat je na vrsti roman, za katerega je bosanski literat Enver Kazaz opazil, da je postmoderni roman razpadel, nadomestile pa so ga nove literarne prakse.

Spoznavanje razlik in podobnosti
Glavni urednik Sarajevskih zvezkov Velimir Visković je ponosen predvsem na pomen, ki ga je imela revija, katere idejna mati je Vojka Smiljanić - Džikić, pri zbliževanju, spoznavanju in druženju ljudi, ki so včasih živeli v isti državi. Zaradi določenih kulturnih arhetipov se med seboj lahko razumemo, hkrati pa spoznavamo druge vidike sorodnih civilizacij, ki izhajajo iz kulturne in verske raznovrstnosti, je v Ljubljani dejal Visković.

"Trenutek slave" za več kot 20 slovenskih avtorjev
Do zdaj je bilo v revijah z naklado od 1.000 do 1.500 izvodov predstavljenih okoli 300 književnikov, od tega več kot 20 slovenskih. V zadnji izdaji lahko bralci spoznavajo dela Mitje Čandra, Mateja Bogataja, Maje Novak, Vanese Matajc, Mihe Mazzinija in Ferija Lainščka. Revija pa še ni dosegla svojih meja, je povedal Basri Capriqi s Kosova in dodal, da si prizadevajo za sodelovanje z romunskimi in bolgarskimi avtorji.