Drame Williama Shakespeara kot politični pamfleti? Foto:
Drame Williama Shakespeara kot politični pamfleti? Foto:
Gledališče Globe
Gledališče Globe naj bi bilo prizorišče katoliške politične agitacije. Foto: RTV SLO

Delo, ki je že pred izidom razburilo tako literarne strokovnjake kot tudi zgodovinarje, prinaša razpravo o kodiranih sporočilih, ki naj bi jih Shakespeare kot prikriti goreči borec za katoliško vero vključil v svoje drame. Mnenje številnih zgodovinarjev o strokovnosti knjige ilustrirajo besede priznane britanske zgodovinarke Antonie Fraser, ki je knjigo označila za literarno detektivko.

Skrb za katoliško vero v Angliji
Clare Asquith v svoji knjigi trdi, da je bil slavni dramatik pripadnik katoliškega odporniškega gibanja in da ga je zelo skrbela prihodnost Anglije. S skrivnimi sporočili naj bi Shakespeare skušal angleški narod vrniti na pravo pot sledenja katoliškim naukom.

Clare Asquith ne trdi le, da je prva, ki je v Shakespearovih dramah in pesmih prepoznala politična sporočila, ampak naj bi bila tudi prva, ki ji jih je uspelo razvozlati. V svojem delu tako ponudi "politične" razlage nekaterih metafor Williama Shakespeara. Zagorelost dramske osebe naj bi označevala njeno predanost veri in bližino Boga, rdeča vrtnica naj bi bila simbol za lepo staro katoliško vero, grlica pa naj označevala tiste, ki so kljub preganjanju ostali zvesti svojemu verskemu prepričanju.

V "šoli" v Sovjetski zvezi
Avtorica naj bi se spretnosti dešifriranja prikritih političnih sporočil naučila med bivanjem v Moskvi in Kijevu, kjer je njen mož v času hladne vojne delal kot britanski diplomat. Že tedaj naj bi Asquithova spoznala, da je gledališče močno propagandno orožje, ki še posebno zaživi v obdobjih hude politične cenzure, ki je vladala tudi v elizabetinski dobi.

Verjetno zaradi izkušnje sovjetskega socializma je Clare Asquith Shakespeara primerjala tudi z ruskim skladateljem Šostakovičem, ki je v totalitarizmu realnega socializma v svoja dela vključeval politične ideale, ki jih drugače ni smel izraziti.

Pomoč sodobnih zgodovinskih spoznanj
Zakaj je ravno ona prva spoznala resnično naravo del verjetno najbolj znamenitega dramatika na svetu, je Asquithova pojasnila z nedavnimi odkritji zgodovinarjev. Do nedavnega je namreč čas vladavine kraljice Elizabete I. veljal za dobo političnega konsenza in cvetoče umetnosti. Nedavno pa je postalo jasno, da je to le zgodba protestantskih zgodovinarjev in da so bili pripadniki drugih verskih izpovedi pogosto zatirani.