Slovenski literati so namreč v teh dneh obiskali tuje univerze, na katerih poučujejo slovenščino. V Belgijo se je odpravila pesnica Lucija Stupica, ki je v tamkajšnji Slovenski hiši predstavila tudi svoje pesmi. Predtem je poleg Bruslja obiskala še Gent in Louve, kjer se je s tamkajšnjimi študenti slovenščine pogovarjala o sodobni slovenski poeziji, prevajanju slovenske literature in vzgibih za učenje slovenščine. Kot je pojasnil lektor za slovenski jezik v Gentu in avtor belgijskega projekta Pavel Ocepek, je cilj projekta dostojno, veličastno predstavljanje slovenske sodobne kulture in umetnosti.

Naraščanje zanimanja za slovenščino
"Vzgibi za učenje slovenščine so zelo različni - ljubezen do slovanskih jezikov, do jezika sploh in druge najrazličnejše ljubezni," je med drugim povedala pesnica Lucija Stupica, ob tem pa poudarila, da so bile priprave na obisk dolgotrajne, zlasti kar zadeva prevajanje poezije. Prav prevajanje poezije in seznanjanje tujih študentov s sodobno slovensko literaturo je bil po besedah Ocepka tudi en izmed ključnih ciljev projekta. Kot poudarja, je zanimanje za slovenščino v Gentu zelo zadovoljivo, situacija pa se še izboljšuje, tako tudi v Bruslju in Louvainu. Ob tem pa je opozoril tudi na zelo veliko konkurenco med jeziki.

Ko se poezija dotakne problemov mesta
Ocepek se je ustavil še pri razmeroma mladem pojmu "urbana poezija", s katerim nekateri kritiki označujejo poezijo Lucije Stupica. In čeprav pesnica zavrača vsakršno razlaganje ali razvrščanje svojih pesmi, je Ocepek mnenja, da je naloga pesnika prav v tem, da vedno znova opozarja na probleme. "Ker smo vsi postali eno veliko mesto, se poezija ukvarja s tem," je še dodal Ocepek ter "urbano poezijo" opisal kot "poezijo, ki je občutljiva na mesto in se dotika problemov mesta - kritih in vidnih".