Pisatelj je po prijateljevih besedah umrl za posledicami padca pred nekaj tedni, v katerem si je poškodoval možgane. V literarno zgodovino se je Vonnegut zapisal predvsem z romani Klavnica pet (Slaughterhouse-Five), Mačja zibka (Cat's Cradle), Zajtrk prvakov (Breakfast of Champions) in Zaporniški tič (Jailbird), pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. Predvsem v šestdesetih in sedemdesetih je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije.

Težko prisluženi navdih
Ozračje absurda in katastrofičnosti, ki preveva Vonnegutov opus, je pisatelj črpal iz lastnih izkušenj. Pri devetnajstih letih je postal nemški vojni ujetnik in preživel je bombardiranje Dresdna. Iz njegovih vtisov o vojni se je rodil roman Klavnica pet, ki je ob izidu leta 1969 sprožil vrsto primerjav druge svetovne s takrat aktualno vietnamsko vojno, nekatere knjižnice in knjigarne pa so jo zaradi spolno eksplicitne vsebine in grobega jezika črtale iz svoje ponudbe. Knjiga je kljub temu danes obvezno domače branje večine ameriških univerzitetnih študentov.

Sam sebi najhujši sovražnik
Po izidu Klavnice pet je pisatelj zapadel v globoko depresijo in se zaobljubil, da ne bo nikoli več pisal. Leta 1984 si je s koktajlom uspavalnih tablet in alkohola celo skušal vzeti življenje.“V tej deželi sem bil vedno mož brez vsakega čina, nikoli nisem bil na avtoritativnem položaju in nikoli nisem dobil nobene nagrade,” je svoje mesto v ameriški literaturi še vrsto let kasneje črnogledo opisal Vonnegut.

V resnici so mu nekateri kritiki pripisovali izum novega sloga pisanja (zanj so bili značilni dolgi, zapleteni stavki, polni klicajev in ležečega tiska), drugi pa so ga obtoževali inkoherentnosti ter recikliranja vedno istih likov in tem.

V sodobni Ameriki je videl vzporednice s fašizmom
Vonnegut je bil aktiven tudi na stara leta: lani je izdal odmevno zbirko esejev A Man Without a Country (Mož brez dežele), v kateri se je brez usmiljenja lotil ameriške vladajoče elite. O predsedniku Bushu in njegovih svetovalcih je Vonnegut mirno trdil, da so “prirojeno defektna človeška bitja brez vsake vesti”. ZDA naj bi bile po zaslugi svojih voditeljev v svetu tako osovražene in strah vzbujajoče, kot je bila nekoč nacistična Nemčija. “Milijone ljudi smo razčlovečili samo zaradi njihove verske in rasne pripadnosti. Ubijamo, mučimo in zapiramo jih, kakor nam pač pade na misel,” je v intervjuju za britanski časopis Telegraph Bushevo vlado napadel pisatelj.

Ne bo veliko zamudil ...
Glede na trenutni položaj na svetu je bil Vonnegut prepričan, da bo človeštvo najpozneje v petih letih doživelo ekološko katastrofo, najpozneje v stotih pa bo celotna rasa počasi začela ugašati.

A. J.