Šund roman, izbor Švabićevih besedil, med katerimi jih večina še ni bila izdana v knjižni obliki, kljub temu pa so bili ob objavi med bralci dobro sprejeti, medtem ko jih je oblast cenzurirala. Foto: NN
Šund roman, izbor Švabićevih besedil, med katerimi jih večina še ni bila izdana v knjižni obliki, kljub temu pa so bili ob objavi med bralci dobro sprejeti, medtem ko jih je oblast cenzurirala. Foto: NN
Mate Dolenc
Med obravnavanimi avtorji bo tudi Mate Dolenc. Foto: spletna stran sonček
Pupilija Ferkeverk
Gledališče Pupilije Ferkeverk je delovalo v t. i. svinčenih sedemdesetih. Foto: Maska

Sedemdeseta leta na slovenskem oziroma tedanjem jugoslovanskem literarnem in kulturnem prizorišču predstavljajo živahno dogajanje na tem področju, ki je pripeljalo in uvedlo marsikatero novost. To je čas šumijevcev in gledališča Pupilije Ferkeverk, ki je z ritualnim klanjem na odru želelo opozoriti na politično stvarnost nekdanje komunistične države. Čas, ko so se na literarnem prizorišču ustvarjali ali začeli objavljati nekateri osrednji avtorji povojnega obdobja, poleg njih pa so izdajali svoja dela njihovi mlajši kolegi - provokativni modernisti.

Gre za obdobje najmočnejšega ideološkega nadzora, iz česar izhaja tudi poimenovanje svinčena leta, hkrati pa je bila literatura prav v tem času najbolj družbenokritična.

Švabić kot spodbuda tematiki

Slovenska matica in Študentska založba sta v dvorani Matice pripravili simpozij z naslovom Literarni modernizem v "svinčenih" letih, na katerem so gostje razpravljali o estetskih in družbenih vidikih življenja umetnosti v tem času, nakazali njegove dileme in paradokse ter opozorili na živahno ustvarjalno vrenje v obdobju poostrenega ideološkega nadzora v kulturi.

Simpozij je bil sicer posvečen pisatelju Marku Švabiću, ki je v tistem času z delom Sonce, sonce, sonce odprl nova literarna polja. Pisateljeva dela so po njegovi smrti (1993) padla v pozabo, Študentska založba pa s ponatisom Švabićevega kultnega Sonce, sonce, sonce in z izdajo, večinoma le revialno objavljenih besedil, zbranih v Šund romanu, želi obuditi in reaktualizirati njegov opus.

Različni pogledi na isto obdobje
Gostje dogodka, Meta Kušar, Barbara Orel, Drago Jančar, Ivo Svetina, Andrej Inkret, Taras Kermauner, Andrej E. Skubic in Mitja Čander, so z voditeljem Gašperjem Troho spregovorili o družbeni kritiki tedanje literature, represivni oblasti, o tem, koliko je ta literatura oporečniška, o političnem gledališču in lingvističnih premikih v literarnem modernizmu. Pri tem so se skušali izogniti vzporednicam z današnjim stanjem.

Vsak izmed gostov je predstavil različno temo; govora je bilo o arhetipih, reizmu skupine OHO, gledališču Pupilije Ferkeverk in osvoboditvi jezika v novi slovenski prozi. Poleg tega so bila obravanavana še dela avtorjev Marka Švabića, Draga Jančarja, Rudija Šelige, Mateta Dolenca in Emila Filipčiča. Temeljni namen simpozija pa je bil odpreti razpravo o sedemdesetih in njihovi svinčenosti ter vlogi literature v njih.