Prvi izmed novih zvezkov v zbirki Moderni klasiki je prvenec japonskega pisatelja Ryuja Murakamija Skoraj prosojna modrina, ki na pretresljiv način opisuje Japonsko, o kateri ne prebiramo v časopisih in je ne vidimo prikazane v televizijskih poročilih. To je skrajni rob japonske družbe, rob, na katerem ždijo pijanci, zasvojenci in drugi propadli člani japonske družbe.
Šokantna knjiga, ki je šla za medOb izidu je Ryujev roman pretresel Japonsko in postavil nov mejnik v japonski literaturi. Čeprav starejši in konservativni kritiki njegovi literaturi niso namenili dobrih ocen, pa je Skoraj prosojna modrina postala velika knjižna uspešnica, ki so jo prodali v več kot dveh milijonih izvodov. Z izdajo knjige pa se Murakami še ni poslovil od japonskega družbenega obrobja. Leta 1978 je namreč sedel na režijski stolček in bedel nad režijo filma z istim naslovom.
Don Juan skozi lastno pripoved
Druga novost prinaša besede Petra Handkeja, ki je spet oživil lik velikega ljubimca Don Juana. V delu Don Juan (pripoveduje sam) Handke zapiše pripoved Don Juana o dogodivščinah, ki jih je v sedmih dneh doživel s sedmimi različnimi ženskami.
Svoja doživetja Don Juan pripoveduje kuharju, na katerega naleti bolj ali manj po naključju, dogajanje pa je postavljeno v francosko obmorsko mesto Port Royal. Kraj dogajanja zagotovo ni bil naključno izbran, saj je bilo mestece nekoč središče katoliškega gibanja janzenizem, ki je zahtevalo popolno vdanost v usodo, pred katero lahko človeka reši le ljubezen.
Šteje le jezik
Pisatelj z avstrijske Koroške je sodobno literaturo zaznamoval ne le z izvirno izbiro obravnavanih tem, ampak predvsem tudi z izrednim jezikovnim slogom, ki ga je razvil skozi leta pisateljevanja. Handkejeva pozornost, ki jo posveča jeziku, ni presenetljiva, če vemo, da je nekoč zapisal: "Literaturo ustvarja jezik in ne stvari, o katerih literatura pripoveduje."
Upornik, oropan sanj
Knjiga Underground ali junak našega časa ruskega pisatelja Vladimirja Makanina je zgodba o Petroviču, čigar življenje je zaznamoval propad sovjetskega režima. Nekoč je v stolpnici na robu Moskve deloval kot upornik proti krutemu režimu, ko pa so se z odhodom socialističnih oblastnikov v bistvu uresničile njegove sanje, pa se v svetu ne znajde več.
Poleg osebne usode Petroviča nam Makanin v knjigi naniza vse ruske nacionalne mite in značaje od Dostojevskega do Lermontova in tako bolj kot življenjske prigode nesrečnega moža iz predmestja prikaže postsocilaistično usodo ruskega naroda.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje