S svojimi reportažami - bil je namreč dopisnik iz Afrike - je ta večkrat nagrajeni avtor presegel poljske meje, še več, nekatera njegova dela veljajo za klasična. V slovenskem prevodu sta v zbirki S poti Cankarjeve založbe izšli knjigi Cesar in Ebenovina.

Nekajkrat je šlo na tesno
Kapuscinski, ki se je rodil leta 1932 v mestu Pinsk v današnji Belorusiji, je videl kar 27 političnim prevratov ali revolucij in je bil na vojnih območjih kar štirikrat obsojen na smrtno kazen. V svojih zapisih je bralcem približal portrete velikih vodij, kraljev in kraljic, s posebno občutljivostjo pa je pisal tudi o razmerah v t. i. tretjem svetu.

Vsestranski izvedenec
V Cesarju je opisal navade in odzive etiopskega vladarja Heileja Sellasieja, ki tvorijo mozaični odgovor, kako je lahko nepismeni cesar pol stoletja samozavestno vladal vsemu narodu. V tridesetih zgodbah Ebenovine pa bralca vodi skozi nam popolnoma tuje miselne vzorce prebivalcev Afrike, grozljivo revščino, zmedo, ki jo hote ali nehote povzroča vdor bele civilizacije, neverjetno vdanost in veselje domačinov do življenja. Napisal je tudi knjige o padcu Sovjetske zveze, državljanski vojni v Angoli, iranskem šahu Rezi Pahlaviju in izdal več pesniških zbirk. Njegovo zadnje delo, Potovanja s Herodotom, je izšlo pred dvema letoma.

Glas revnih in spregledanih
V pogovoru za tednik Mladina je Kapuscinski pred leti izjavil, da s perspektive preganjanih, izgubljenih in nemočnih verjetno piše tudi zato, ker prihaja iz najrevnejšega dela Evrope. "Ko pridem med afriška ljudstva, je kot da bi prišel domov. Zato jemljem za svojo dolžnost, da pripovedujem svetovnim medijem o životarjenju teh revežev. Oni so dejansko večina svetovnega prebivalstva, dve tretjini ljudi živi v pomanjkanju," je povedal Kapuscinski.