Češki avtor se je v Sedmih cerkvah lotil brutalnega umora, ki mu je priča policaj in zgodovinar Kvetoslav Švach, je vsebino na kratko opisala prevajalka in avtorica spremne besede Tatjana Jamnik. Več avtorjev je prevedlo zbirko esejev Kultura laži, v katerih Ugrešićeva razmišlja o moralni odgovornosti itelektualcev za vojne v nekdanji Jugoslaviji, Vesna Velkovrh Bukilica pa je Slovencem približala roman Bartleby & Co. o fenomenu pisatelju, ki ne piše.

Poezija tudi za tiste, ki je sicer ne berejo
Ob pesniški zbirki Divan pa bodo uživali tudi tisti, ki poezije sicer ne vzamejo v roke, a jim je všeč nizanje življenjskih modrosti. V pesmih iz Divana Bababić lakonično, duhovito, nepretenciozno in angažirano piše tudi o čustvih, ki so komaj nakazana, je pesniško zbirko opisala strokovnjakinja za domačo literaturo Irena Novak Popov. Njegova nova zbirka je izšla šest let po njegovi zadnji zbirki Kiti se ne napihujejo.

"Krivi so tudi intelektualci"
Bolj političnih tem se loteva hrvaška premišljevalka sodobnega časa, ki je svojo domovino prostovoljno zapustila, ker se ni strinjala s Tudžmanovim režimom. V prostovoljnem izgnanstvu na Nizozemskem je z razdalje premišljevala o odgovornosti za vojno vihro, pri tem pa si v svoji značilni maniri ni pred ničemer zatiskala oči. Kot je dejal Aleš Debeljak, se v Kulturi laži razkriva nacionalistični kič in etnocentrične patologije, ki so se po letu 1991 razširile v hrvaški družbi. S prevodi so se ukvarjali Maja Brodschneider, Andrej Jaklič, Jana Unuk, Gregor Butala, Jurij Hudolin in Ivana Vinovrški.

Kam bo zavila literatura?
Veliko bolj poetična pa je tema romana španskega pisatelja, ki je zanj dobil nagrado mesta Barcelone in francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo. "Knjiga je napisana kot svojevrsten literarni dnevnik, kot zapiski, komentarji, opombe k neobstoječemu besedilu. Avtor se ukvarja z idejo ukinjanja literature skozi literaturo samo. Besedilo je brez zgodbe, napisano kot da ga ne bi pisal pisatelj, pa vendar se prav skozi to vztrajno in obsesivno zanikanje literature na koncu izriše prav možnost neke prihodnje literature," so roman opisali pri Beletrini.

Vieweghova protiutež
V založbi so se odločili tudi za prevod avtorja, ki na češki literarni sceni predstavlja antipod trenutno najbolj priljubljenemu avtorju Michalu Vieweghu, ki ga pri nas poznamo tudi po delu Roman za ženske, prenesenem na filmsko platno kot Film za ženske. Urbanovo pisanje je nemara nekoliko zahtevnejše, pravijo pri Beletrini, kjer njegov slog opisujejo kot poigravanje z več žanri, sledenje gotskemu romanu in nizanje številnih podatkov na način, zaradi katerega bi lahko pomislili, da se je pod Sedem cerkva podpisal Umberto Eco.