Sekretarka Združenja za tisk in medije pri GZS-ju je še dodala, da je Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo podpisala šesto direktivo, ki določa, da država lahko obdrži znižano stopnjo DDV-ja, ne more pa uvesti nične stopnje, ki bi jo lahko sprejela le z vračilom vstopnega davka. Predsednik Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Mitja Zupančič pa je omenil možnost velikih težav, ki bi jih enotna davčna stopnja povzročila predvsem malim založnikom.

Zupančič je poudaril, da si Združenje založnikov in knjigotržcev že od lani prizadeva z vlado vzpostaviti dialog, ki bi pripeljal do ugodnega razvoja knjige in kulture na Slovenskem. Opozoril je, da ima Slovenija na področju knjige registrirani le dve veliki podjetji, eno srednje ter kar 85 malih. Z možnostjo subvencioniranja založništva se Zupančič ne strinja, saj močno dvomi o tem, da bi bile subvencije med podjetja pravično porazdeljene.

O enotni ceni posameznega knjižnega naslova
Zupančičev namestnik Matjaž Bizjak je spregovorili tudi o enotni ceni posameznega knjižnega naslova. Leta 2004 so namreč slovenski založniki v podporo knjigi in panogi sprejeli samoregulacijski akt, ki določa enotno ceno knjige za določeno obdobje. Kmalu po podpisu pa je na Urad za varstvo konkurence prispela prijava za kršenje zakona o preprečevanju in omejevanju konkurence, ki jo je urad upošteval.

Združenje založnikov in knjigotržcev meni, da Urad pri odločanju o zadevi ni upošteval nekaterih resolucij, ki članicam EU-ja omogočajo, da samostojno uredijo področje o enotni ceni, zato se je glede odločitve urada pritožilo na upravno sodišče, vendar postopek še traja.