Raziskava je zajela knjigarne, javne knjižnice in založniške hiše, okoli 1.000 sodelujočih pa je bilo starejših od 14 let. Med njimi jih 55 odstotkov v enem letu ni kupilo niti ene knjige, tisti, ki so tudi knjigam namenili del proračuna, pa so povprečno kupili devet knjig. Ena izmed presenetljivih ugotovitev je bila, da ženske ne kupujejo več literature kot moški. Med kupci prevladujejo le do 25. leta, nato se razmerje med spoloma izenačuje do 56. leta, ko vodstvo že prevzamejo moški.

Bo zdaj na trgu tudi več "moške" literature?
Vprašanje je, ali bodo zaradi te ugotovitve založniki spremenili delež knjig, namenjenim ženskemu bralstvu. Zaradi napačne domneve, da največ knjig kupijo predstavnice nežnejšega spola, je namreč trg skoraj zasičen s t. i. žensko literaturo. Po tej pa navadno ne posegajo niti najbolje izobraženi posamezniki; glede na rezultate raziskave pa prav ti kupijo največ knjig, čeprav ne gre spregledati niti vpliva, ki ga ima na nakupovanje knjig dober finančni položaj bralcev.

Dobrih 10 odstotkov knjigo kupi in jo podari
Pri odločanju, katere knjige dati v nakupovalno košarico, je najpomembnejši dejavnik vsebina. Zaradi nje določeno knjigo kupi 41 odstotkov bralcev, 15 odstotkov jih delo kupi zaradi dela ali izobraževanja, za darilo pa knjigo nameni 11 odstotkov kupcev.