Oglas
Najpomembnejša 'dediščina' Expa je zagotovo to, da se Šanghajčani lepše obnašajo. To je mnenje mnogo Kitajcev, ki so jih evropejski novinarji povprašali glede pomena Expa. Ja, kampanje za izboljševanje prej pregovorno ubornega ali pa za Zahodnjake vsaj hudo čudnega bontona so očitno nekaj zalegle. Poleg višje stopnje omike pa za zdaj še ni povsem jasno, kaj je bil ključni prispevek največjega Expa doslej. Na današnji dan zaprtja Expa, na katerem se je predstavilo 246 držav in organizacij, je namreč rezime tega megalomanskega dogodka dokaj dvoumen. Politika je že pred začetkom Expa zahtevala rekorde in napovedovala Expo, ki bo "sijajen, uspešen in nepozaben" (predsednik kitajskega parlamenta Vu Bangou). Vendar so bili nekateri rekordi zrežirani.
Ko je bilo po prvih tednih nekoliko bolj ubornega obiska jasno, da napovedani rekord 70 milijonov obiskovalcev verjetno ne bo dosežen, so izvedli mobilizacijo študentov, šolarjev in državnih uslužbencev, ki so bolj ali manj morali obiskati Expo. 16. oktobra so potem zrežirali še veliki vrhunec, ko si je v enem dnevu Expo 'ogledalo' milijon ljudi. Beseda ogledali v navedkih ni po nesreči. Gre namreč za to, da si v nemogoči gneči Expa v enem dnevu seveda ni bilo mogoče ogledati. Pred glavnimi paviljoni so ljudje stali tudi po tri ure. No, seveda je bilo mnogo tudi tistih, ki so iz zanimanja in z veseljem in popolnoma samoiniciativno ogledali Expo. Kot je za BBC povedal Zou Ajguo, upokojenec iz kitajske province Džjangši, mu je Expo predstavil svet: "Ljudje, kot sem jaz, ki nikoli ne bodo odpotovali v tujino, lahko prav na Expu spoznajo ves svet."
Kitajski paviljon ostane, drugo gre v smeti
Rekorde so v Šanghaju torej zrušili. Kaj bo vnaprej, pa še ni jasno. Expo so na površini dveh Monakov zgradili prav v središču Šanghaja, zaradi česar so dobesedno z domov izgnali tudi več tisoč ljudi. Povsem v nasprotju z zapovedmi trajnostne skrbi za okolje, katere naj bi promoviral tudi Expo, bodo namreč paviljone razstavili. Ostal bo le kitajski paviljon, po informacijah časopisa South China Morning Post pa naj bi nekje drugje na Kitajskem znova postavili še ameriški, švedski, nepalski in mehiški paviljon.
Nekatere države so tudi z namenom izogibanja popolnega metanja stran v Expo vloženega denarja in energije sklenile paviljone uporabiti še enkrat. Dele nemškega paviljona bodo podarili nemški šoli v Šanghaju, Norvežani pa imajo tudi že svoje načrte. Izdali jih še niso, njihov predstavnik Philip Lote je dejal le: "Ne bi bilo v duhu trajnostnosti, če bi vse skupaj vrgli stran."
Prestižna stanovanja - najbolj 'logična' investicija
Od samega Expa pa v Šanghaju res ne bo ostalo veliko. Skoraj nadrealistično se zdi, da od nečesa, v kar je bilo vloženih 40 milijard dolarjev - šanghajska mestna vlada sicer vztraja, da je bil proračun Expa le 4,2 milijarde -, ne bo ostalo skoraj nič. Šanghajski podžupan Jang Šjong v političnem pravoreku trdi, da bodo na prizorišču Expa uredili "prostore kulturne izmenjave, razstavišča in javne prostore za naše meščane", v resnici bo o usodi tržno seveda mamljivega in zagotovo zelo donosnega zemljišča v središču kitajske finančne metropole zagotovo odločal kapital. Tako se kot najverjetnejša prihodnost tega areala omenja gradnja razkošnih stanovanj. Pa saj ni nihče v resnici pričakoval kaj drugega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje