Za to prestižno nagrado so se letos potegovali romani Evalda Flisarja Začarani Odisej, Jasmina B. Freliha Na/pol, Jurija Hudolina Ingrid Rosenfeld, Davorina Lenka Telesa v temi in Toneta Peršaka Usedline.

Gre torej za cvetober romanov z letnico izida 2013 po mnenju žirije, ki jo tvorijo profesorici Aljozija Zupan Sosič in Urška Perenič ter literarni kritik Aljoša Harlamov in novinar Dela Igor Bratož. Letos je bilo romanov, ki jih je morala prečesati žirija, po več kot desetletju prvič manj kot sto.

Prireditev sta vodila Katja Šulc in Boštjan Narat, z glasbo pa sta jo pretkali Zvezdana Novakovič na gotski harfi in Tina Žerdin na klasični. Z izjemo odsotnega Evalda Flisarja so nominiranci v pogovoru z voditeljema še sami povedali nekaj besed o svojih delih.

Denarna nagrada in prižig kresa
Tudi letošnji lavreat je ovenčan s krono iz travniškega cvetja prejel ček v vrednosti 5.000 evrov in v spremstvu kresne povorke pred cerkvijo na vrhu Rožnika prižgal tradicionalni kres.

Idejni oče nagrade kresnik za najboljši slovenski roman je pisatelj Vlado Žabot, prvič pa so jo podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah, do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa jo - z dvakratno izjemo Ljubljanskega gradu - podeljujejo na ljubljanskem Rožniku.

Mistična kresna noč
V davnih časih je ogenj na kresno noč gorel v čast sončnemu bogu, ki se je v času kresa imenoval Kresnik. Velja, da lahko v tej noči naletimo na vraga, vidimo čarovnice ali izvemo za svojo prihodnost. Z rajanjem ob kresu se je proslavljal čas bližajoče se žetve in izražalo kmetovo prošnjo, da nebo ne bi poslalo nevihte na zorečo njivo žita.

Obred izbire nagrajenca in ikonografija večera sta bila taka kot vedno - le razglasitev z utemeljitvijo žirije in predaja čeka ter zahvalni govor so se zaradi močnega naliva prav v tistem trenutku zgodili pod napuščem.

"Samo življenje je izjemno surovo"
Davorin Lenko (1984) je v svojem romanesknem prvencu Telesa v temi, ki je izšel pri Centru za slovensko književnost, ujel občutek človeka, ki se spopada z dvojno nemočjo - nemočjo spolnega užitka in nemočjo pisanja. Zanimivo pa je tudi, da je protagonist kar dvakrat nominiran prav za kresnika. Na vprašanje o razmerju med življenjskostjo in surovostjo, ki jo vsebuje zgodba, je avtor izpostavil dejstvo izjemne surovosti samega življenja.

Gre za pripoved o pisatelju, ki je imel nekoč namen napisati zgodbo o moškem z rakom na modih, zaradi česar ga kastrirajo. Nekaj desetletij pozneje pa se zgodi prav to, da njega samega doleti prav to. Zaradi spolne nesposobnosti mora na novo opredeliti svoj odnos do samega sebe in spolnosti.

"Mislim, da sta se ti dve zadevi v meni dogajali in nato tudi odvijali povsem istočasno. Sinhrono stopnjevanje. In dolgo sem bil zbegan zaradi tega, nato pa sem nekako uvidel, da gre pravzaprav za iste dileme, ista vprašanja, iste nezmožnosti. In iste možnosti, seveda. Možnosti novega izraza, ki prihajajo iz omenjenih nezmožnosti," je avtor dejal v nedavnem pogovoru za časnik Delo. Včeraj pa je izpostavil še pomen nekakšne "obvoznice", ki si jo ustvari protagonist, ter prežetost romana s paradoksi, ki jih prinaša življenje.

Lenko si je s študijem na ljubljanski Filozofski fakulteti pridobil naziv diplomiran komparativist, svojo poezijo in prozo pa je do zdaj objavljal v raznih literarnih revijah. Za roman Telesa v temi je bil deležen tudi že posebne omembe na Slovenskem knjižnem sejmu 2013.

Apel za povečanje števila žirantov
Prestižno nagrado podeljujejo od leta 1991 in tudi letos je bilo, tako kot vsako leto, merilo izbora soglasje članov žirije. Vendar pa, kot je poudarila predsedujoča, je zelo nehvaležno, da jo tvorijo štirje člani, saj gre za parno število.

Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Med dobitnike so po dvakrat zapisani še Andrej Skubic, Lojze Kovačič in Feri Lainšček, kar trikrat Drago Jančar ter po enkrat Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš in Tadej Golob.

Vabimo vas k poslušanju pogovora z Davorinom Lenkom. Za 3. program Radia Slovenija - ARS se je z nagrajencem (tedaj še nominirancem) pogovarjala Tina Kozin.