Te besede so o ruski prestolnici v poročilu zapisali člani Moskovskega arhitekturnega konservatorskega društva. Podpisniki opažajo, da sta obris ruske prestolnice in njena arhitekturna dediščina močno ogroženi in sta na robu uničenja, razlog za takšno stanje pa pripisujejo slabi kakovosti restavratorskih del in nepremišljenemu podiranju, poroča Independent.

Kot opažajo podpisniki poročila, se na stotine pomembnih stavb, od palač 19. stoletja do mojstrovin stalinistične arhitekture, zanemarja ali celo brez razmisleka ruši, da se naredi prostor za nove stavbe.

Zaradi krize manj denarja za obnovo
Po njihovem mnenju je treba za tako stanje kriviti predvsem pomanjkanje zakonskih omejitev, ki bi graditeljem preprečevala, da po lastni volji uničujejo spomeniško zavarovane stavbe. Javnost naj bi za projekte običajno izvedela prepozno, s tem pa je onemogočeno, da bi pravočasno ukrepali z zahtevami po doslednem sledenju konservatorsko-restavratorskim pravilom. Gospodarska kriza je sicer upočasnila načrte nekaterih graditeljev, pravijo, je pa zato tudi okrnila finance, namenjene za kakovostno opravljene obnove.

"Vsesplošno nižanje standardov, zmagoslavje vandalizma in zapolnitev vsakega najmanjšega prostega mesta so prakse, ki zadnje desetletje obstajajo v Moskvi," je zapisala umetnostna zgodovinarka Anna Bronovitskaja. Celo ob poskusih restavracije zgodovinskih stavb ali gradnje novih stavb, kjer želijo slediti zgodovinskemu kontekstu okolice, so rezultati pogosto "ostudni".

Bitka, ki ne bo prinesla zmage
Podobno poročilo so v društvu objavili že pred dvema letoma, ampak so po pripravljenosti oblasti za izboljšanje stanja, tega umaknili. A to se v zadnjih dveh letih ni izboljšalo. "V zadnjih dveh letih ni bilo nobenega napredka, stvari so vsak dan slabše," pravi David Sarkisyan, direktor Državnega arhitekturnega muzeja Shchusev. "To je najbrž bitka, ki je ne bomo slavili, ampak je pomembno, da v njej vztrajamo."

Čakanje na prenovljeni Bolšoj teater
V poročilu je navedenih osem stavb zgodovinskega pomena, med temi najstarejša ohranjena lesena stavba v mestu, ki so jih podrli ali pa so nepopravljivo poškodovane. Nasproti Kremlja stoji monumentalno pročelje Bolšoj teatra, prekrito s platnom in izpraznjeno notranjščino, ter nevarnostjo, da se zruši. Gledališko hišo, ki so jo zaradi obnovitvenih del zaprli leta 2005, bi morali prenovljeno odpreti lani, a končanje del je leta daleč.

Grožnja konstruktivizmu
Kot skrb vzbujajoče je v poročilu navedeno tudi stanje konstruktivistične arhitekture, ki velja v svetu za eno najpomembnejših ruskih arhitekturnih prispevkov. Z obnovami se nenehno odlaša, stavbe pa razpadajo, piše v poročilu.

Krizno stanje ni omejeno le na prestolnico, ampak se je slab zgled Moskve razširil po drugih mestih države. Skrb so izrazili zlasti nad Sankt Peterburgom, katerega središču so prizanesli betonski monoliti sovjetskega urbanizma, danes pa naj ne bi bilo več tako.