Petčlanska žirija je soglasno odločila, da nagrado podeli Kalezićevi, saj nadaljuje tradicijo velikih igralk, ki so se rodile v drugem kulturnem in nacionalnem okolju ter nato postale legende slovenske gledališke umetnosti. Gledališče zanjo pomeni sveti svet.

"Milada Kalezić je poglobljena, odgovorna, izobražena igralka, ki gledališče razume kot nekaj svetega. Pri svojem delu je prav kartezijansko stroga in dosledna, četudi se seveda vsak večer znova zaveda, da mora pridobiti in obvladati občinstvo, ki je prišlo od doma k daritvi, kakor v svojem prepričanju o gledališču kot o svetem sama doživlja odrsko umetnost," piše v utemeljitvi nagrade.

Kalezićeva se je rodila leta 1954 v črnogorski vasi Rova. Njena družina se je zaradi očetove službe veliko selila in se nazadnje ustalila v Mariboru, kjer je Kalezićeva končala osnovno šolo. V tretjem letniku gimnazije je začela igrati v ljubiteljskem gledališču Slava Klavora.

Najboljša kot "interpretka ekstremnih situacij"
Na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je bila Kalezićeva sprejeta leta 1971. Mentor Igor Pretnar jo je ob zaključku študija na profesionalno igralsko pot pospremil z besedami, da bo "zmeraj dobra kot interpretka ekstremnih situacij".

Profesionalno pot je Kalezićeva začela v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje v sezoni 1976/1977 in čez noč zablestela z vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče, ki jo je režiral Dušan Jovanović. Za omenjeno vlogo je že pri 24 letih prejela nagrade na Borštnikovem srečanju, Sterijinem pozorju in sarajevskem festivalu MESS.

V Celju se je v naslednjih letih predstavila v nekaterih odličnih vlogah, na primer kot Katarina v Shakespearjevi Ukročeni trmoglavki ali kot gospa Alvingova v Ibsenovih Strahovih. Sledila pa so tudi leta, ko je, kakor je sama dejala, v Celju igrala v popolnoma neodmevnih predstavah.

V mariborski Drami je prvič nastopila kot gostja v Šedlbauerjevi uprizoritvi Millerjeve drame Lov na čarovnice, na povabilo Sama M. Strelca pa je v sezoni 2002/2003 postala članica mariborskega igralskega ansambla. Ena izmed njenih najzrelejših mariborskih "kreacij" je bila vloga Aase v Peeru Gyntu. V zadnjih sezonah je v Drami SNG-ja Maribor nastopila v odmevnih predstavah Ta mračni predmet poželenja in Goga, čudovito mesto ter v predstavi za otroke Janko in Metka.

Slavna vrstica "Jok brate, odpade!"
Kalezićeva je za svoje gledališke vloge med drugimi prejela tri Borštnikove nagrade, nagrado Prešernovega sklada, Glazerjevo nagrado in listino ter nagradi Združenja dramskih umetnikov Slovenije in mesta Celje. Preizkusila se je tudi v filmskih vlogah. Številnim se je vtisnila v spomin s ponarodelim citatom "Jok brate, odpade!" iz filma To so gadi, odlična pa je bila tudi v filmih Trije prispevki k slovenski blaznosti, Prestop, Varuh meje in Veter v mreži.

Žirijo za podelitev letošnjega Borštnikovega prstana sestavljajo gledališki in radijski režiser Aleš Jan, režiserka Mateja Koležnik, pisatelj in dramaturg Tone Partljič, umetniška direktorica Borštnikovega srečanja Alja Predan ter gledališka in filmska igralka Milena Zupančič.