Sporočilo Tartuffa je mogoče prenesti v katero koli obdobje. Dušan Jovanović je komedijo postavil v tranzicijsko obdobje 30. let 20. stoletja. Foto: SNG Drama Ljubljana
Sporočilo Tartuffa je mogoče prenesti v katero koli obdobje. Dušan Jovanović je komedijo postavil v tranzicijsko obdobje 30. let 20. stoletja. Foto: SNG Drama Ljubljana
Samooklicani bogaboječnež je v resnici prevarantski iskalec mesenih užitkov in denarja. Foto: SNG Drama Ljubljana

V ta čas je namreč svoje videnje Molierjeve komedije postavil režiser Dušan Jovanović. 343 let po krstni uprizoritvi drame, ki jo je zaradi "negodovanja" francoskega kralja Moliere moral popravljati kar 5 let, sta v ljubljanski Drami na odru eden proti drugemu spet stala dobro situirani in naivni meščan Orgon (Jernej Šugman) in Tartuffe. Dušan Jovanović pravi, da tokratna predstava ni ne satira ne politična drama, ampak predvsem igra o (samo)slepilu meščana, ki išče vero in ga doleti hudo razočaranje, ko odkrije sleparije svojega gosta, ki mu je sprva slepo zaupal.

Tartuffe se lahko vrne kadar koli
Na Jovanovićevo interpretacijo po besedah ravnatelja drame Janeza Pipana "najbolj znane, proslavljene in preučevane komedije v svetovnem gledališču" je vplival tudi ruski literat Mihail Bulgakov. Režiser je namreč Moliera spoznaval tudi prek njegovega poetičnega in političnega branja del francoskega dramatika. Čeprav je delo tako znano, na Draminem odru ni bilo prisotno že več kot dvajset let. V repertoar pa bi se lahko "vrinil" prav vsako sezono. Kot je dejala dramaturginja Diana Koloini, namreč komedija o svetohlincu, ki hlini vero v Boga, da bi lahko služil svojim interesom, deluje na različne načine glede na dobo, v kateri jo interpretirajo. Vedno pa deluje "stvarno, malodane na udaren način".

Pri tokratni postavitvi Tartuffa, v kateri bodo med drugim nastopili še Marijana Brecelj, Saša Pavček, Rok Matek, Sabina Kogovšek, Polona Juh, Saša tabakovič in Brane Grubar, so sodelovali še scenograf Marko Japelj, kostumografinja Jelena Prokovič in glasbenik Drago Ivanuša.