Motiv njune romantične, vendar tudi tragične ljubezni je doživel neštevne različice in navdihnil mnoge umetnike v najširšem spektru njihovega delovanja – od dramatike, poezije, literature in glasbe do upodabljajoče umetnosti v najširšem pomenu besede.
Richard Wagner je tragično zgodbo o uničujoči strasti med junakom in ženo njegovega fevdalnega gospoda spoznal po staronemškem zapisu Gottfrieda iz Strassburga in leta 1854 je začel pisati opero. Delo je dokončal leta 1859, prva izvedba pa je bila v Münchnu leta 1865.
Baletna predstava kot wagnerjanska celostna umetnina
Obravnava te teme v baletni predstavi, ki je zasnovana kot celostna umetnina, se naslanja na idejo o romantični ljubezni in na tezo o nesmrtnosti, kakršno v človeško bivanje prinaša umetnost. Svet na drugi strani je palača iz stekla, polna cvetočih rož in hkrati končni cilj uresničenja v onstranstvu, kraj, kjer se duši zaljubljencev srečata v neskončnosti, so zapisali v SNG Operi in baletu Ljubljana.
Gre za prvo baletno premiero pod umetniškim vodstvom Sanje Nešković Peršin, ki je bila na to mesto imenovana 1. junija 2014.
Sodobna avtorska glasba z odlomki iz opere
Avtorska glasba je delo sodobnega slovenskega skladatelja Saše Kalana (1974), z glasbenimi odlomki iz opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki ga je za to predstavo posnel orkester SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Gašperšiča.
V vlogah Izolde in Tristana bosta na premieri nastopila Tjaša Kmetec in Lukas Zuschlag, v nadaljnjih uprizoritvah pa tudi Ana Klašnja in Kenta Jamamoto.
Koreografija je delo Dana Datcuja, idejna zasnova Sanje Nešković Peršin, scenografija Mete Grgurevič v sodelovanju z JAŠO, dramaturgija Barbare Novakovič Kolenc, oblikovanje luči Jake Šimenca in kostumografija Uroša Belantiča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje