V dvorani Stara pošta Slovenskega mladinskega gledališča bo nocoj premiera zadnjega dela trilogije Škrip Jelene Rusjan - ÜberŠkrip.

Igralka, plesalka, performerka in glasbenica Jelena Rusjan se je v režiji prvič preizkusila v predstavi Škrip Orkestra v produkciji Gledališča Glej (2009). Tematizirala je nasilje, osebne odgovornosti in izgubljeno otroštvo v prepletu z estetiko noir-kiča. Leta 2014 ji je sledila predstava Škrip.Inc v koprodukciji Zavoda Maska in Kina Šiške, ki je na udaren način podala kritiko današnje družbe.

Institucionalizacija "pokončala" Škrip
Sklepni del trilogije Škrip je nastal, potem ko je Rusjanovo k sodelovanju s SMG povabil umetniški vodja Goran Injac. Glede na neinstitucionalno pot predstave, nastale v programu Mladinsko Lab, je Rusjanova na novinarski konferenci napovedala, da bodo trilogijo s prihodom v institucijo končali tako, "da bodo svojo škripajočo mašino ubili".

Letošnjo produkcijo SMG-ja določa 60-letnica gledališča. Osnovno izhodišče predstave ÜberŠkrip je tako bilo, da bi eno izmed predstav SMG postavili v novi, sodobnejši različici. Pri predstavi ÜberŠkrip so ritmizacijo in igro besed črpali iz kultnega besedila Dušana Jovanoviča Žrtve mode bum-bum.

Ljudje smo živali
ÜberŠkrip izhaja iz ideje, da se zgodovina ponavlja in da smo ljudje, ne glede na dosežen tehnološki napredek, v bistvu vedno na enaki točki, pojasnjuje Rusjanova. "Ko se počutimo eksistencialno ogroženi, postanemo živali. Kot človeška bitja si želimo harmoničnega življenja, v katerem se dobro počutimo, a se nato naša temna plat v tej utopiji začne strašansko dolgočasiti," je pojasnila.

Družbeni stroj na presečišču med digitalnim in realnim
Pomembno vlogo pri predstavi sta imela scenografa in kostumografa Lenka Đorojević in Matej Stupica. Zasnovala sta ÜberŠkrip stroj, ki ga Rusjanova skozi predstavo gradi in na koncu uniči skupaj z igralci SMG-ja Primožem Bezjakom, Urošem Kaurinom, Ivanom Peterneljem in Katarino Stegnar ter soavtorico besedila, režiserko in glasbenico Katarino Rešek.

Stupica je pojasnil, da je scena v bistvu prostor igre, nevtralna matrica, ki se aktivira z videom. Đorojevićeva je dodala, da ÜberŠkrip stroj predstavlja presečišče med digitalnim in realnim, ki igralcem omogoča nenehno preobrazbo. Po njenih besedah gre za prikaz družbenega ustroja.

Besedilo za predstavo je Rusjanova spisala skupaj z Reškovo in Katjo Perat. Ta je povedala, da predstava preigrava mehanizem vojne, ki poteka v določenih fazah, od utopije do propada. Pri pisanju besedila so izhajale iz raznovrstnega gradiva, od partizanskih in delavskih pesmi, citatov iz govorov iz različnih obdobij in enciklopedičnega gradiva. "Malo Wikipedijo vojne, ki jo je bilo treba osmisliti", hkrati pa upoštevati tudi to, da bo delovala v glasbenem okviru.

Glasbo za predstavo zložil Aldo Ivančič, video posnel Jure Lavrin, kot koreograf pa je sodeloval Branko Potočan.