Christo, ki si je prepoznavnost zgradil ravno z velikopoteznimi okrasitvami stavb in drugih objektov v okolju, si je namreč zamislil postavitev 7.500 pet metrov visokih jeklenih vrat, s katerih bodo visele zavese v barvi žafrana.
Ne sprejemata nobene finančne pomočiSkozi vrata bodo lahko med 12. in 27. 2. tekali obiskovalci newyorškega parka, nato pa jih bodo odstranili. Christo in njegova žena, ki vse svoje umetniške podvige financirata sama, bosta zaradi dragih materialov in obsežnosti projekta kmalu lažja za 21 milijonov dolarjev. Zakonca, ki sta partnerja tudi v poslovnem življenju, tudi nikoli ne sprejemata ponudb posameznikov, ki si želijo brezplačno pomagati pri postavitvah njunih monumentalnih umetnin.
Po besedah Jeanne-Claude – Christove žene – morajo vsi sodelujoči pri njunih projektih biti za svoje delo ustrezno denarno nagrajeni. Vendar pa umetnikov veliki strošek ne skrbi, saj naj bi s prodajo Christovih izdelkov hitro pokrila izpad v družinskem proračunu.
Dolga pot do dovoljenja
Ideja za okrasitev Centralnega parka se je Christu porodila že v sedemdesetih, ko si je želel pridobiti dovoljenje za ozaljšanje kar 23 milj poti v parku. Vendar pa je šele sedanji newyorški župan Michael R. Bloomberg dodal podpis na prošnjo, ki je zagotovil realizacijo inšatalcije v naravnem okolju. Pri odločitvi so Bloomberga verjetno vodili tudi ekonomski učinki projekta, saj je Christo na plačilno listo projekta Centralni park zapisal kar 600 imen, katerih nosilci so poleg plačila za delo deležni tudi dnevnega toplega obroka.
Ponos nemškega naroda pod zaveso
Če se ozremo v zanimivo osebno zgodovino bolgarskega umetnika Christa, lahko odkrijemo kar nekaj podobnih veličastnih umetniških realizacij. Spomnimo naj samo na 381 metrov dolgo zaveso, ki sta jo Christo in Jeanne-Claude leta 1972 razpela čez dolino Rifle v ameriški državi Colorado in na z aluminijem prevlečeno tkanino oblečeni berlinski reichstag.
Slovenski Christo?
Pa vendar se lahko tudi v Sloveniji pohvalimo z umetnikom podobnega kova, kot je Christo. Ne moremo si kaj, da ne bi ob oblečenem reichstagu pomislili na Mateja Andraža Vogrinčiča, ki je v devetdesetih opozoril nase s prvimi oblečenimi hišami, danes pa mu tudi v tujini priznavajo, da obvlada medij inštalacije v naravnem okolju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje