Izjemen kiparski opus je le del umetniške dejavnosti Giana Lorenza Berninija (1598–1680), bil je tudi odličen arhitekt in slikar. To njegovo univerzalno nadarjenost želi poudariti razstava v rimski Galeriji Borghese. Postavitev obsega 80 del tega baročnega slikarja, med temi so na ogled tako dobro poznana umetnikova dela, kot je kip sv. Bibiane, kakor študije, ki so jih odkrili v novejšem času.

Predstavljajo vsa področja njegovega ustvarjanja – od kiparskega in slikarskega opusa do arhitekturnih del in urbanističnih zasnov. "Razstava, kot je ta, je lahko postavljena samo tukaj," je prepričana Anna Coliva, direktorica Galerije Borghese, ki je dom devetih Berninijevih mojstrovin.

Zbrati toliko Berninijevih del na enem mestu vsaj v finančnem pogledu ni mačji kašelj. Samo za zavarovalne premije so odšteli 150.000 evrov, pol milijona evrov je stal prevoz del v galerijo, 62.000 evrov so namenili za restavriranje kipa sv. Bibiane. To pomembno delo lahko običajno občudujemo v drugačnem kontekstu – v velikem oltarju istoimenske rimske cerkve, za katero ga je naročil papež Urban VIII.

Po besedah direktorice galerije želijo z razstavo ob bok Berninijevemu kiparstvu postaviti njegovo slikarstvo ter predvsem opozoriti na njegovo vlogo "direktorja" v izjemnih arhitekturnih projektih, ki mu jih je zaupal Maffeo Barberini oziroma papež Urban VIII.

Michelangelo baročne dobe
Ta je bil le eden od devetih papežev, s katerimi je Bernini sodeloval v svoji dolgi karieri. Vsak izmed njih je imel lastno predstavo, kakšen naj bi bil Rim 17. stoletja, Barberini pa je bil tisti, ki je želel, da Bernini kot univerzalni umetnik postane "Michelangelo njegovega časa". To je bilo stoletje, v katerem se je Rim opomogel od kriz, ki so središče krščanstva zatresle v času reformacije. Protireformacijskim težnjam je služilo tudi umetniško ustvarjanje in sistematično urbaniziranje mesta. Nastajale so nove cestne osi in trgi, na katerih so našli mesto novi spomeniki. Rimski umetniki, zlasti Bernini, so tako dobili veliko priložnosti za ustvarjanje novih del.

Čudežni otrok iz Neaplja
V ustvarjanju te nove podobe večnega mesta je Bernini odigral eno ključnih vlog. Osrednji protagonist italijanskega baroka je prvo znanje dobil pri očetu, ki je bil prav tako kipar in je deloval v Rimu. Zelo zgodaj je postalo jasno, da je v Neaplju rojeni Gian Lorenzo čudežni otrok, o njegovih izjemnih likovnih sposobnostih so govorili daleč naokoli in glas je zaneslo tudi do papeža V. Borgheseja. Od takrat je Bernini realiziral veliko naročil za papeže, ki so se v 17. stoletju zamenjali na prestolu sv. Petra v Rimu. V petdesetih letih je umetnik odpotoval v Francijo, kjer je bil povabljen na dvor Ludvika XIV. Umrl je leta 1680 v Rimu, star 81 let.