Oglas
Postavitev Ettore Sottsass 1917-2007 – Objekti in risbe je kot spremljevalni dogodek 21. Bienala industrijskega oblikovanja na ogled v prostorih Orion Intertrade. Do 25. oktobra bodo tam izbrani kosi pohištva, dekorativni predmeti in risbe iz zbirk Antonie Jannone ter podjetij Memphis, Post design, Spazio 900 in Zanotta. To je razstava, ki opozarja na oblikovalca, ki je že v sedemdesetih izstopil iz bolj ali manj zgolj k dobičku in slavi usmerjenega sistema oblikovalske industrije in začel razvijati koncept družbeno odgovornega oblikovanja; torej oblikovanja, ki je zares aktualno šele nekaj let.
Sottsass se je oblikovalske industrije, ki ga je kot avtorja enega najbolj znanih malih pisalnih strojev vseh časov Valentine (1969) izstrelila med zvezde, lotil z ironijo. Kot nam pove Peter Krečič, ravnatelj Arhitekturnega muzeja Ljubljana, je Sottsass "napravil vrsto nekakšnih instalacij, ki jih je imenoval Odkritje kola. Med dva stebrička je napel vrv in čeznjo obesil majico ali kaj drugega. Rekel je, to je pa dizajn za potrebe živali ali za pravice človeka. S takšnimi gesli je popolnoma preusmeril pogled oblikovalca z industrijske proizvodnje s tiranijo oblikovalskega procesa skozi industrijski proces in opozoril na neko širšo, družbeno vlogo oblikovalca, ki opozarja na probleme."
Življenje je velikokrat ironično in prav tako je bila ironična tudi življenjska usoda Ettora Sottsassa. Oblikovalec, ki je s hudomušnimi koncepti izstopil iz industrije, je predvsem s svojo skupino Memphis pomagal definirati postmodernizem v oblikovanju. S svojimi barvitimi skicami in objekti, kolaži na videz nezdružljivih vzorcev in materialov in z dodatki hudomušnih gesel je predstavljal tisto, kar je zaznamovalo postmodernizem, slog, ki naj bi mu bila tuja vsaka etična dimenzija.
Edini preživeli modernistični dizajn
Vendar pa je ravno zato, ker je do postmoderne forme prišel po drugi poti, njegov postmodernizem preživel. Zato tudi Krečič pravi, da so Sottsassova dela "edini preživeli dizajn, ki mu lahko rečemo postmodernistični". Na tej karierni poti Ettora Sottsassa je bil poleg ustanovitve kolektiva Memphis ključen vsaj še en dogodek. To je bil nastop na beneškem likovnem bienalu leta 1976, s katerim je v Innsbrucku leta 1917 rojeni Sottsass, ki je sebe vedno imel za arhitekta, kar je po izobrazbi tudi bil, vsem dokazal, da ni le 'producent', ampak tudi umetnik.
Ime Ettora Sottsassa se letos z BIO-m ne povezuje prvič. Že leta 1966, torej na drugi izvedbi bienala, je v Ljubljani predstavil pisalna stroja Praxis 48 in Tekne 3. Slovenija ga je spet spoznala leta 1977, ko so v galeriji Emonska vrata na ogled postavili celotno že omenjeno razstavo z beneškega bienala.
Nagrada za prvi italijanski kalkulator
Do zdaj smo v zvezi z Ettorom Sottsassom omenjali le pisalne stroje in družbeno kritične instalacije. Vendarle pa si je Sottsass ugled zgradil tudi kot oblikovalec čudovite keramike in stekla, v službi pri Olivettiju pa je skupaj z inženirjem Mariom Tchoujem ustvaril številne proizvode, ki so bili tehnološko napredni in oblikovalsko inovativni. Par je med drugim s povsem prvim italijanskim kalkulatorjem leta 1959 osvojil ugledno oblikovalsko nagrado Compasso d'Oro. Od sredine šestdesetih je Sottsass, navdahnjen in prevzet z bitniško subkulturo in popom, ustvarjal nenavadne živopisne 'superbox' pohištvene elemente, ki so že napovedovali postmoderno ero.
Letališče, zaradi katerega selitev družine Sottsassv v Torino ni bila zaman
Zanimivi so tudi Sottsassovi 'izleti' v arhitekturo, ki se jim je bolj posvečal spet od sredine osemdesetih naprej. Leta 1985 so mu tako zaupali naročilo za oblikovanje verige trgovin Esprit, v naslednjih letih pa je izrisal načrte za več zasebnih stanovanjskih hiš. Sottsassovo najveličastnejše delo v letih pred smrtjo je bilo letališče Malpensa v bližini Milana. Zgrajeno je bilo na začetku 21. stoletja, z njim pa je Sottsass kariero sklenil z delom, ob pogledu na katerega bi njegovi tedaj že dolgo pokojni starši zadovoljno pripomnili, da so ravnali prav. Ravno zaradi nadarjenega Ettora se je namreč družina preselila v Torino, kjer je pred drugo svetovno vojno delovala ugledna šola za arhitekturo. In še enkrat se je izkazalo, kako pomembno je odkriti nadarjenost in jo negovati.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje