Dobitnik Turnerjeve nagrade bo znan šele 3. decembra, a štirje nominiranci so bili v središču pozornosti že danes; še bolj kot drugi trije verjetno umetnica performansa Spartacus Chetwynd, ki se je na odprtju pojavila z gosto črno brado. "Nekako nisem našla nobenega časa ali denarja, da bi si kupila lepo obleko, pa se mi je zdelo, da če oblečem eno od svojih starih in jo kombiniram z brado, bo kombinacija tako žgečkljiva, da jo bom dobro odnesla."

Letošnji nabor nominirancev s svojimi deli pokriva širok spekter umetnosti, od risbe in fotografije pa do filma in performansa, je za Guardian povzela predsednica letošnje žirije (in direktorica galerije Tate) Penelope Curtis. "Poskušali smo zagotoviti, da so dela, ki jih nominiranci razstavljajo v Londonu, reprezentativna v razmerju do razstav, ki so umetnikom prinesle nominacije."

To pomeni, da denimo Elizabeth Price v Tatu razstavlja isto videoinstalacijo, The Woolworths Choir of 1979, kot jo je v galeriji Baltic v Gatesheadu, preden je bila nominirana. Luke Fowler se predstavlja s 93 minut dolgim filmom All Divided Selves, ki predstavlja življenje in delo kontroverznega psihiatra RD Lainga, Chetwyndova pa ponavlja ključne odlomke iz enomesečne serije performansov, ki jo je organizirala v londonski galeriji Sadie Coles. Edini, ki je na ogled postavil kaj novega, je Paul Noble, ki razstavlja pet novih risb in skulptur; vse so del Nobleovega obširnejšega projekta, dolgoletnega upodabljanja fiktivne metropole, ki ji pravi Nobson Newtown.

Mimogrede, na stavnicah trenutno kot favorit za nagrado, ki lavreatu prinese 25 tisoč funtov, vodi ravno Noble. "Paul je pritegnil 90 odstotkov prvih stav in če se bo gibanje nadaljevalo, bi lahko postal najmanj donosen kandidat v zgodovini stav na Turnerjevo nagrado," je komentiral predstavnik stavne hiše William Hill.

Nagrado, ki jo umetnikom, mlajšim od petdeset let, podeljujejo že od leta 1984 (z namenom "spodbujanja javne razprave in napredka v britanski umetnosti"), so v preteklosti med drugim prejeli že Anish Kapoor, Gilbert & George, Anthony Gormley, Damien Hirst in celo Steve McQueen, ki ga danes bolj poznamo kot režiserja odličnih filmov Lakota in Sramota. (Kritiki nagrade sicer vsako leto znova načenjajo debato, kateri izdelki sploh lahko veljajo za umetnost - med drugim je v prejšnjih letih kandidirala razmetana postelja Tracey Emin in pa denimo serija žarnic, ki so se prižigale in ugašale.)