Na razstavi, ki jo je navdihnila knjiga Kako smo preživeli komunizem in se zraven smejali hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, se s svojimi fotografijami predstavljajo avtorji Andrzej Baturo iz Poljske, Vladimir Birgus iz Češke, Janez Korošin in Zora Plešnar iz Slovenije, slovensko-avstrijski fotograf Branko Lenart, Anton Podstrasky iz Slovaške ter Janos Szasz in Lenke Szilagyi iz Madžarske.

Pred približno 30 leti so se v državah srednjevzhodne Evrope zgodile velike družbene spremembe, nekatere države nekdanjega socialističnega bloka so razglasile in dobile svojo samostojnost. Ob tej priložnosti so si v Photonu zastavili vprašanje, kako je fotografija ohranjala podobe prejšnjega časa, ki je nekoliko pozneje pripeljala do teh velikih družbenih sprememb v življenju navadnih ljudi.

"Ne zanimajo nas torej usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, pač pa želimo ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in raziskati protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti. Ponovno smo prelistali 'družinske albume' nekdanjih socialističnih držav in iz množice fotografij izbrali podobe, ki s svojo humornostjo in anekdotičnostjo pričajo o grenko-sladkih trenutkih življenja v nekih drugih časih. V ta namen smo povabili nekatere pomembne fotografe iz regije, ki so posneli vsakdanje življenje 'malih ljudi' zlasti v obdobju 70. in 80. let minulega stoletja," so zapisali v galeriji.

Izražanje kritike in smešenje oblasti ni bilo dovoljeno

"Okoliščine vsakdanjega življenja in s tem tudi kulture je tedaj določala vladajoča ideologija z državno propagando, kjer izražanje kritike in smešenje oblasti nista veljali za umetniške vrednote. Upoštevanje pravil družbenega statusa v veljavni hierarhiji in s tem povezani politični rituali in ekonomski privilegiji na eni, ter precejšnja brezpravnost in relativna ekonomska revščina večine ljudi na drugi strani, so bile pogoste teme socialno občutljivih avtorjev, tudi fotografov na tej razstavi," so še navedli.

Vidne so razlike med fotografi, ki prihajajo iz bolj "trdih" socialističnih držav in fotografi, ki predstavljajo podobe iz nekdanje Jugoslavije. "Ne glede na sistemske nianse med državami na vzhodni strani železne zavese in ex-Jugoslavijo, pa se podobe z razstave umeščajo v splošni, kolektivni spomin na desetletja neke družbene ureditve. Razstavljene fotografije sprožajo tudi povsem individualne spomine, ki nas spontano vračajo v preteklost, v čas otroštva in mladosti, ki danes mnogim predstavlja vir nostalgičnega spomina na tiste čase," so še zapisali.

Oktobra se seli na Dunaj

Razstavni projekt je zasnoval in kuriral Dejan Sluga. Razstavni katalog pa bo izšel ob odprtju na Dunaju, kjer je razstava načrtovana med 1. oktobrom in 20. novembrom.

V Ljubljani bo razstava na ogled do 24. septembra.