Milijonar, zbiratelj in galerist Charles Saatchi, ki ima delo v lasti že od leta 2001, ga bo prodajal pod okriljem dražbene hiše Christie's; menjava lastnika bo pomenila "konec nekega obdobja," je komentirala 50-letna umetnica: "Saatchi je imel to stvar iz devetdesetih v svoji hiši, kot v nekakšni časovni kapsuli. Zdaj je del zgodovine." Zbiratelj je sicer že lani napovedal "čiščenje skladišča", kar naj bi pomenilo, da bo na prodaj ponudil vsaj 50 znanih kosov iz svoje zbirke.

Inštalacija je nastala leta 1998 v umetničinem občinskem stanovanju v Waterlooju in bila tri leta kasneje razstavljena v galeriji Tate. Postelja, v kateri naj bi Tracey preživela teden dni po še posebej hudem razhodu s fantom, sicer ni dobila Turnerjeve nagrade, je bila pa zato med nominiranci tisto leto gotovo deležna največ - tako negativne kot tudi pozitivne - pozornosti; zaradi nje je obisk galerije Tate prilezel do rekordnih številk. (Mimogrede, tistega leta je Turnerjevo nagrado dobil nek drug mlad Londončan, nihče drug kot danes slavni režiser Steve McQueen).

Grde posledice razhoda
Postelja, na kateri lahko med umazanimi rjuhami najdete prazne steklenice vodke, uporabljene kondome, umazano spodnje perilo in cigaretne ogorke, danes velja za antologijski eksponat; Charles Saatchi ga je po neuradnih podatkih odkupil za 150 tisoč funtov.

Zdaj pri Christie's ocenjujejo, da ga bo lahko na dražbi lahko prodal za nekje med 800 tisoč in 1,2 milijona funtov - pa še to je menda precej skromna ocena, komentirajo nekateri izvedenci. Ta dražba bo najverjetneje tudi zadnja priložnost, da si kos za svojo stalno zbirko izbori kateri od britanskih javnih muzejev.

Mlad britanski val devetdesetih
Z eksponatom Tracey ni razgalila samo svoje postelje (z vso nesnago vred), ampak svojo ranljivost, svoj intimni prostor. Medijski cirkus, ki ga je umetnina povzročila, je pravzaprav pomagal zagnati njeno kariero; uvrstila se je na samo čelo t.i. generacije YBA (Young British Artists), ki so večinoma delovali s podporo in pod okriljem Saatchija (med njimi gotovo poznate vsaj Damiena Hirsta). Danes se Eminova s posameznimi elementi svoje inštalacije ne identificira več: "Mislim, saj niti ne kadim več, pa tudi ljudem se ne zdi več tako zelo šokantna."

Britanci je zastonj niso hoteli
Moja postelja je bila prvič razstavljena pravzaprav na Japonskem; še več medijskega pokrivanja si je izborila, ko sta nanjo "vdrla" dva kitajska umetnika in uprizorila pretep z blazinami (svojo intervencijo sta razglasila za politično dejanje). Leta 2010 je Saatchi sicer britanskemu narodu brezplačno ponudil predajo 200 kosov iz svoje zbirke, med njimi tudi My Bed - a pod pogojem, da se njegovi galeriji, v kateri so razstavljena, podeli status muzeja. Ponudba je bila zavrnjena, tako da z "darilom" na koncu ni bilo nič.