Postavitev združuje slike, risbe, rokopise in fotografije, odprta pa bo še do 3. septembra.

Olga Kokolova se je leta 1891 rodila v Ukrajini in pri rosnih 20 letih postala članica ruskega baleta pod vodstvom Sergeja Diagileva. Picassa je spoznala spomladi 1917 v Rimu, kamor je umetnik na povabilo Jeana Cocteauja prišel zasnovat scenografijo in kostume za Cocteaujev balet Parada. Par se poročil hitro: 12. julija 1918 v ortodoksni cerkvi na Rue Daru v Parizu. Priče so bili sami veliki avantgardni umetniki: Cocteau, Max Jacob in Guillaume Apollinaire.

Sprva je umetnik Olgo portretiral s tankimi in elegantnimi linijami. Pogosto jo je upodobil kot melanholično figuro, sklonjeno nad branje ali pisanje, kar je najverjetneje namig na njeno redno dopisovanje z družino, ki je tedaj preživljala težke čase.

Medtem ko je par doživljal vzpon na družbeni lestvici. V obdobju, ko je Picasso postajal vedno bolj prepoznaven, je ruski imperij pretresala državljanska vojna. Olgina družina je prestajala tragedijo, o kateri je Olga morala prebirati v pismih. V hipu so izgubili svoj družbeni status in tudi Olgin oče je izginil; sčasoma pa se je tudi dopisovanje med Olgo in družino prekinilo.

Krhka sreča
Po rojstvu njunega prvega otroka Paula (4. februarja 1921) je Olga navdihnila številne materinske prizore, ki jih označuje izjemna mehkoba. Družinski prizori in dečkovi portreti zrcalijo srečo, ki je cvetela tudi na slikarskem platnu. Te oblike so bile tudi v skladne s Picassovim novim zanimanjem za antiko in italijanske renesančne slikarje.

Olgine upodobitve so se počasi začele spreminjati po Picassovem srečanju z mlado Marie-Thérèse Walter, ki bo pozneje postala njegova ljubica in mama hčerke Maye (Ob srečanju je imel umetnik 45 let, ona pa 17).

"Izrinila" jo je naslednica
Na sliki iz leta 1929 z naslovom Le Grand nu au fauteuil rouge je Olgina podoba zreducirana le še na bolečino in žalost. Slika odraža globoko krizo, v kateri se je znašel par: ko je Olga od prijateljice izvedela za moževo zvezo in dekletovo nosečnost, je vzela Paula in se vrnila k svojim staršem. Čeprav od leta 1935, ko je umetnik začasno nehal slikati, ni več veljala za njegovo ženo, sta ostala uradno poročena do njene smrti; leta 1955 je umrla za rakom.

Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju pripravil dve do tri razstave. Umrl je v Mouginsu.

V svojem izjemno plodovitem ustvarjalnem življenju je prešel več faz. Realističnemu obdobju (1895—1901), v katerem je uporabljal močne barve, je sledilo modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904—1906) zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein. V obdobju kubizma (1906—1925) so nastale slike Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin ter kolaži. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma (1925—1945), v katerem je denimo nastala slika Ples, nato pa čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.