Najobsežnejši projekt Mestne galerije in prvi tak projekt v Sloveniji sploh zajema obsežen prikaz risbe na Slovenskem. Foto: MMC RTV SLO
Najobsežnejši projekt Mestne galerije in prvi tak projekt v Sloveniji sploh zajema obsežen prikaz risbe na Slovenskem. Foto: MMC RTV SLO
Aleksander Bassin
Kot je povedal avtor projekta Aleksander Bassin, so kustosi risbe izbrali s pomočjo umetnikov, ki izdelke v večini hranijo sami. Več v priloženem videoposnetku. Foto: MMC RTV SLO

Risba je tisto nujno zlo v dobrem pomenu, zaradi katerega nastajajo umetnine in zaradi katerega nastane risba kot samostojna umetnina.

Avtor projekta Aleksander Bassin
Risba na Slovenskem II.
Ta razstava potrjuje ustvarjalno moč slovenskih umetnikov, razkriva kontinuiteto in vzročnost likovnega razvoja ter uveljavlja risbo kot samostojno (v svetu zelo aktualno) slikarsko poglavje znotraj celotne slovenske likovne umetnosti, so zapisali na spletni strani Mestne galerije. Foto: MMC RTV SLO
Risba, "nujno zlo v dobrem pomenu"

Razstava Risba na Slovenskem II. 1940-2009 združuje 315 del 138 umetnikov. Kot je povedal avtor projekta, prvega te vrste v Sloveniji, Aleksander Bassin, je bil izbor narejen v konsenzu skupine sedmih kolegov - v skupini so bili poleg njega še Majda Božeglav Japelj iz Obalnih galerij Piran, Robert Inhof iz Galerije Murska Sobota, Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti ter Sarival Sosič in Alenka Trebušak iz Mestne galerije - ki pokriva tudi generacijske poglede posameznih kustosov. K sodelovanju je pritegnil še slikarja in grafika Črtomirja Freliha, ki je tako avtor kot tudi teoretik risbe.

Prvi del razstave so odprli v Mestni galeriji. V prostorih na Mestnem trgu in v prostorih Zbirke na Cankarjevem nabrežju so razstavljena dela, nastala od leta 1940 do danes.

Pri izboru so izpustili arhitekturno, stripovsko in oblikovalsko risbo ter prišli do generirane risbe, do vstopa digitalne tehnologije v risbo. Kot je poudaril Bassin, so skušali ostati pri risbi, ki se izraža v klasičnih medijih. Izbor vključuje vse pomembne umetnike in različne tehnike, ki v ospredje postavljajo risbo kot glavnega nosilca likovne podobe.

Črtomir Frelih pa je povedal, da je sam izhajal iz dejstva, da so se spremenile okoliščine, v katerih risba nastopa. Nekdaj je bila risba prvi zapis za razvoj drugih oblik umetniškega izražanja, danes pa temu ni več tako. Sam v tem vidi razbremenitev risbe.

Razstavo, ki bo odprta do 30. avgusta, spremlja katalog s spremnimi besedili, reprodukcijami vseh del in izbranimi biografskimi podatki ter razlagami umetniškega ustvarjanja in konkretnih del za vsakega umetnika posebej.

Jeseni še Risba na Slovenskem I
Drugi del razstave, naslovljen Risba na Slovenskem I, ki sta ga skupaj pripravili Narodna galerija in Moderna galerija, bo zajel starejša dela, nastala od leta 1870, se pravi od tedaj, ko je bila risba razumljena kot samostojna likovna zvrst, pa do leta 1950, vključno z nekaterimi deli visokega modernizma, je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. V Narodni galeriji bo razstavljenih 80 risb 51 različnih avtorjev.

Razstava bo na ogled od 15. septembra do 23. oktobra, je še povedala Jakijeva in opozorila na problematičnost razstavljanja tovrstnega gradiva. Papir je namreč občutljiv nosilec, občutljive pa so tudi barve. Ob izbiranju gradiva za razstavo so iz širokega pojma risbe izločili le tiste, ki imajo status samostojnega umetniškega dela. Jakijeva je opozorila še na manjšo odzivnost občinstva na risbo, ki, kot je dejala, gledalca popelje v intimni svet umetnika.

Andrej Smrekar iz Narodne galerije je povedal, da se je naloga zdela preprosta, saj so menili, da bo potrebno le pregledati depoje in sestaviti zgodbo, a se je izkazalo, da temu ni tako. Kot je povedal, je v literaturi najti le dva prispevka - Franceta Steleta in Nadje Zgonik, ki se ukvarjata z risbo na splošno, ostali prispevki so omejeni na posamezne opuse.

Na razstavi v prostorih v pritličju Narodne galerije na Cankarjevi bo od 109 umetnikov, kolikor so jih evidentirali, predstavljenih 51. Pri izboru so se oprli na reprezentativne avtorje in na kakovost posamičnih del.

Igor Krajnc iz Moderne galerije je ukvarjanje z risbo iz obdobja od 1920 do 1950 označil kot "zanimivo pustolovščino". Kot je pojasnil, je pregledal več zbirk: zbirko Moderne galerije, Narodne galerije, Muzeja novejše zgodovine, Goriškega muzeja in Umetnostne galerije Maribor. Pri tem je ugotovil, da je risba v obravnavanem obdobju naredila velik zamah ter da gre za zelo širok in zelo heterogen pojem, njena zastopanost v naštetih zbirkah pa je presenetljiva in razveseljujoča.

A. K.

Risba je tisto nujno zlo v dobrem pomenu, zaradi katerega nastajajo umetnine in zaradi katerega nastane risba kot samostojna umetnina.

Avtor projekta Aleksander Bassin
Risba, "nujno zlo v dobrem pomenu"