Z zadnjim restavratorskim projektom so stenskim poslikavam povrnili prvotno polnost barv in odstranili posledice starejših restavratorskih posegov. Če je namreč leta 1909 arheologe med izkopavanjem mesta, ki ga je 24. avgusta 79 prekril pepel izbruha bližnjega vulkana Vezuv, navdušila izjemna ohranjenost fresk v vili, pa so precej škode povzročila poznejša restavratorska dela, ki še niso razpolagala s tehnologijo, kakršno imamo danes. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so restavratorji antično poslikavo zaščitili z voskom, zaradi katerega so barve skozi leta obledele.
Celotna restavratorska dela zadnjih dveh let so zajela 70 sob, ki pa so se jih restavratorji lotili postopoma, da so bili posamezni prostori lahko obiskovalcem ves čas dostopni. Očistili pa so tudi talne mozaike v vili.
Vila misterijev sodi med 'ville suburbana' in je torej stala na obrobju mesta. Lastništvo vile ni poznano, prevladujočo domnevo usmerja napis na ohranjenem bronastem pečatu, na katerem preberemo L. Istacidius Zosimus. Strokovnjaki torej sklepajo, da bi vila lahko pripadala temu osvobojencu mogoče družine Istacidii, prav tako pa bi se njegovo ime na pečatu lahko znašlo, ker je nadzoroval obnovo hiše po potresu leta 62.
Dolga povorka zaščitnika vinske trte
Pepel ognjenika je bil sicer usoden za številne Pompejce, katerih zoglenele ostanke so našli tudi v Vili misterijev, zato pa je omogočil ohranitev kulturne dediščine naselja. Med najdragocenejšimi je ravno friz izjemnih stenskih poslikav, ki med drugim pripadajo drugemu in tretjemu slogu pompejanskega slikarstva. Ker je bil zob časa precej manj naklonjen slikarskim spomenikom rimskega imperija kot arhitekturi in plastiki, so ohranjene pompejske freske toliko dragocenejše za poznavanje tedanjega slikarstva. Obstaja več ikonografskih interpretacij ohranjenih fresk, prevladuje pa mnenje, da gre za upodobitev religioznega rituala, vezanega na zaščitnika vinske trte Dioniza.
Nedavno odkritje obnovljenih antičnih fresk sodi med redke uspešne zgodbe v skrbi za antični naselbinski kompleks, ki mu je v zadnjih letih grozil izbris z Unescovega seznama svetovne dediščine. Prav tako so z restavratorskim projektom za las ujeli zadnji rok pred izgubo evropskih sredstev.
Se Pompejem nasmihajo boljši časi?
Po vrsti opozoril o katastrofalnem vzdrževanju in zanemarjanju tega pomembnega antičnega spomenika nekoč cvetočega trgovskega središča in zrušenju vile gladiatorjev leta 2010 ter krušenju drugih stavb je Evropska unija Italiji ponudila finančno pomoč. Sredstva so namenili vrsti restavratorskih projektov, med drugim tudi utrditvi stavb in izgraditvi drenažnega sistema. Zaradi zamudne italijanske birokracije in nenehnega zavlačevanja pa je po poročanju Telegrapha EU za zadnji rok za dokončanje 105 milijonov evrov vrednih del določila 31. december 2014. Italijanske oblasti čaka po treh večjih zaključenih projektih še 13 novih, s tem pa tudi 65 milijonov evrov dodatne pomoči. V Pompejih so v sklopu projekta zaposlili 85 ljudi, število obiskovalcev pa se je lani v primerjavi z letom 2013 povečalo za 200.000.
"Zavedamo se, da svet pozorno spremlja, kaj se dogaja s Pompeji," je ob slovesnem odprtju Vile misterijev dejal italijanski kulturni minister Dario Franceschini. "Italija danes s ponosom sporoča, da je obrnila nov list papirja."