Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubezen ne plačuje najemnine je naslov razstave japonske umetnice Keiko Miyazaki, ki skozi osebno zgodbo izriše preplet ljubezni in družinskih odnosov v zahtevnih pogojih sodobnega potrošništva ter družbo, ki časti večno mladost in lepoto.
V Ljubljani vrata odpira razstava Napočil bo dan, s katero britanski fotograf Nick Brandt opozarja na uničujoč vpliv podnebnih sprememb na lokalne skupnosti in živali. Fotografiral je v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, Jordaniji in na Fidžiju.
Na pročelju bazilike svetega Rožnega venca v francoskem romarskem središču Lurd so prekrili mozaike slovenskega jezuitskega duhovnika Marka Rupnika, obtoženega spolnih in psihičnih zlorab redovnic.
Za letošnjo nagrado skupine OHO, osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike, so nominirani Nika Erjavec, Jurij Hartman, Lucija Klauž in Nežka Zamar. Zmagovalec oz. zmagovalka bo znana v prvi polovici maja.
Nova razstava, posvečena javni plastiki Franca Bernekerja, je posvečena tako slavnim delom, ki krasijo javne prostore (npr. atlanti na pročelju Banke Slovenije), kot tudi tistim, ki so ostala na ravni osnutka.
Slovenski etnografski muzej je leta 2023 pridobil zbirko razglednic Maksima Gasparija, ki jo je ustvaril poznavalec njegovega dela in zbiralec Marjan Marinšek. Zdaj si jih je mogoče ogledati na razstavi, kjer je predstavljenih 367 tiskanih razglednic.
ALUO hrani enkratno zbirko grafičnih listov, se pravi grafično produkcijo študentov, ki je sistematično nastajala od prvih diplomantov.
Del umetniške zbirke NLB-ja, ki velja z več kot 2000 deli za največjo zasebno umetniško zbirko v Sloveniji, bo odslej na ogled javnosti. Izbor 43 del predstavljajo v novi galeriji banke z imenom Muza.
Victor Hugo se je poleg literarnega ustvarjanja posvečal tudi ilustraciji, a je svoje vizualne stvaritve kazal le bližnjim prijateljem. K sreči jih je podaril Francoski narodni knjižnici in tako so se ohranile do danes ter so trenutno na ogled v Londonu.
Likovni kritiki izbirajo cikel, ki ga Cankarjev dom že vrsto let soustvarja z Društvom slovenskih likovnih kritikov. Na drugi vizualni predstavitvi letošnjega cikla so po izboru likovne kritičarke Žive Kleindienst na ogled dela slikarke Ajde Kadunc.
V depoju Muzeja Chartreuse v francoskem mestu Douai je desetletja ležala slika, za katero so domnevali, da je flamsko delo, v sklopu novega projekta pa je sliko opazil poznavalec florentinske in rimske umetnosti, ki je prepoznal drugačno roko.
Portret zahodnoafriškega princa, ki ga je naslikal Gustav Klimt, je dolgo časa veljal za izgubljen, zdaj pa so ga za 15 milijonov evrov na prodaj ponudili na sejmu umetnosti na Nizozemskem. Slika ima predvsem fascinantno zgodbo o nastanku.
Vizualna umetnica in režiserka Nataša Prosenc Stearns se ponaša z bogatim opusom, katerega del si bo mogoče vse do junija ogledati v Slovenski kinoteki v okviru retrospektive z naslovom Med telesom in prostorom.
Po tri tedne trajajočem sojenju je kronsko sodišče v Oxfordu za kriva spoznalo 39-letnega Michaela Jonesa in 36-letnega Freda Doeja, ker sta leta 2019 ukradla kip zlate straniščne školjke umetnika Maurizia Cattelana iz Blenheimske palače.
V švicarskem podjetju trdijo, da so s pomočjo umetne inteligence potrdili Rubensovo avtorstvo na eni od verzij njegove slike Diana pri kopanju, ki sicer v stroki velja za kopijo.
''Ženske kot glasnice upanja – to je po mojem mnenju bistveno sporočilo v delih Aïde Muluneh,'' je poudarila kuratorka Celina Lunsford ob razstavi sodobne etiopske fotografinje z naslovom Na robu pretekle prihodnosti.
Britanski strokovnjaki po novem eno od platen, naslovljenih Canal Grande s San Simeone Piccolo, ne pripisujejo več beneškemu mojstru Canalettu, temveč njegovemu nečaku Bernardu Bellottu, ki je bil ob nastanku slike star le 15 ali 16 let.
V Mestni galeriji Nova Gorica kustosinja Maša Žekš s skupinsko razstavo raziskuje delovanje in okoliščine, zaradi katerih se slovenski umetniki in umetnice povezujejo v delovne skupine.
V dunajski Albertini so na ogled postavili 26 risb Albrechta Dürerja in ob teh prav toliko Leonarda da Vincija, ob obeh mojstrih pa tudi dela številnih drugih sodobnikov, s katerimi predstavljajo risbe v času renesanse.
V Zagrebu predstavljajo delo, ki ga je v zadnjih 20 letih kot spremljavo k različnim besedilom in dogodkom ustvarila slovenska umetnica, ilustratorka in avtorica grafičnih romanov Samira Kentrić.
Neveljaven email naslov
