"Miklavžev čas v tem letu, ki je izredno težko za umetnika in odlično za umetnost, bo poseben. V času, ko nas omejujeta pandemija covida in Janez Janša, smo svobodni lahko predvsem v umetnosti, sanjah ali seksu," je premisa razstave Avtopornografija na miklavževo: Materializacija fantazme, ki je nastala pod budnim očesom kuratorjev Duše Jesih, Romana Uranjeka in Dušana Josipa Smodeja.

Na razstavi sodeluje 18 uveljavljenih slovenskih umetnikov; to so Nataša Berk, Viktor Bernik, Goran Bertok, Ištvan Išt Huzjan, Duša Jesih, Žiga Kariž, Tina Konec, David Nez, Neža Knez, Iza Pavlina, Mark Požlep, Franc Purg, Dušan Josip Smodej, Roman Uranjek, Tadej Vaukman, Aleksandra Vajd, Jara Vogrič in Nana Wolke.

Kako torej do vabila? Najbrž boste morali počakati deset let
Lokacijo razstave, ki poteka med 6. in 9. decembrom, organizatorji vsakemu posameznemu obiskovalcu razkrijejo šele z vabilom na izbrani termin obiska – a vsak od sodelujočih umetnikov je lahko vabilo posredoval le trem osebam. Prav tako je prepovedano fotografiranje razstave. Za širšo javnost bodo po svojih lastnih pravilih organizatorji postavitev ponovili čez deset let.

Vsa ta omejujoča pravila in pripovedi naj bi umetnikom zagotovili varnost za neobremenjeno izražanje, estetsko eksplicitnost in "idejno perverzijo", raznolik izbor umetnikov pa razstavi zagotavlja široko paleto medijev in pristopov s pregledom razumevanja pornografije in spolnosti v različnih generacijah. Razstava tako pomeni tudi vpogled v slovensko sodobno umetnost. Istočasno ustvarja svojevrstno časovno kapsulo, ki bo leta 2030 omogočila perspektivo na ustvarjalnost kaotičnega leta 2020.

Slavni "pornografski" predhodniki
Konceptualno izhodišče za raztavo je bilo slovito Courbetovo platno Izvor sveta (L'Origine du Monde), ki je bilo v javnosti prvič predstavljeno šele leta 1988 – več kot sto let po nastanku (nekaj časa ga je Lacan skrival celo v zato posebno izdelanem dvojnem okvirju). Predhodnik Avtopornografije na miklavževo so tudi eksplicitna dela z La Cicciolino, ki jih je ustvaril Jeff Koons. Slovenski projekt se namreč, podobno kot kritiki Koonsovega dela, spopada z vprašanjem razmejitve med umetnostjo in pornografijo oz. njune združitve.