Razstavo z naslovom Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, ki nosi ime po enem od umetničinih del, odpirajo danes ob 17.00 in bo na ogled do 18. maja. Postavitev je pregled bogatega grafičnega opusa, ki združuje tradicionalne tehnike z inovativnimi pristopi in raziskuje pomen odtisa kot nosilca spomina, identitete in vizualne pripovedi.

Kot je ob razstavi zapisal Sarival Sosič, ponuja pregledni izbor del Zore Stančič vpogled v ključne značilnosti umetničine likovne poetike, hkrati pa odpira vprašanja o vlogi umetnosti v času nenehnih tehnoloških sprememb. Stančič s svojim prepoznavnim avtorskim pristopom raziskuje, kako grafika presega zgolj fizično sled na svojem nosilcu ter postaja sredstvo za preizpraševanje sodobnega sveta in individualnih izkušenj. Grafike Zore Stančič so več kot zgolj tehnično dovršeni grafični zapisi – so vizualne misli, ki nagovarjajo gledalca na več ravneh, pogosto tudi z blagim humorjem in ironijo, je še dodal kustos.

Poetičen naslov razstave po besedah umetnice povzema njeno celotno ustvarjanje, ki je na subtilen način povezano s poezijo. Glede postavitve pregledne razstave je izrazila željo, da obiskovalec ob obisku razstave tudi nekaj doživi.

Razstavo odpre serija Rute, ki jo je leta 2016 umetnica začela ustvarjati, ko je po smrti svoje mame urejala njeno zapuščino. Na ogled so še serije Prva praska najbolj boli (2012), Linozrezki (1989–1996), ki so nastali na začetku njene umetniške poti, ter serije Rez (2010), Napake (2012), Oblike svobode (2016), Zunaj kroga (2020), Naročilo (2022), Lepota je večna (2020–2024), Življenje v stolpu (2023) ter Dum Spiro Spero – Dokler diham, upam (2013).

Predvsem zadnji sklop terja od gledalca, da si vzame čas, saj je na ogled tudi 50-minutni v maniri grafike obdelan video, v katerem njeni znanci in prijatelji spregovorijo o svojih različnih bolezenskih tegobah in kako se z njimi spopadajo. V intimnem vzdušju lahko obiskovalec na slušalkah med drugim prisluhne pokojnemu igralcu Petru Musevskemu (1965–2020), ki podrobno spregovori o svoji depresiji. Režiser Damjan Kozole, sicer umetničin mož, je video uporabil tudi v filmu Pero.

Z deli za taktilno galerijo, ki se odpira v Novi Gorici
Razstavljene so tudi grafike, ki so nastale v času pandemije covida-19 in jih je umetnica odtisnila na papir britanskega časopisa Financial Times How, saj je zaradi zaprtja prodajaln ostala brez papirja. Prav tako so na ogled novejša dela, ki so povezana z novo nastajajočo taktilno galerijo, ki jo v Novi Gorici odpirajo konec marca – ta bo na ogled postavila dela različnih umetnikov, ki so ustvarjali za slepe in slabovidne.

V okviru serije Zunaj kroga je na ogled in v poslušanje tudi animacija, kjer so združena dela umetnice s pesmijo Nasveti prebežniku filozofa Predraga Fincija, sicer njenega dolgoletnega prijatelja iz Sarajeva, ki je med vojno v BiH-u odšel v London, in v njej deli svojo izkušnjo begunca. Še en njen prijatelj, Nebojša Šerić Shoba skupaj z umetnico nastopa v videu Kava, ki ga je Stančič posnela v New Yorku.

Z umetniškim delom, ki je sicer nastalo v okviru Cukrarninega projekta Opeke, se iz galerijskih prostorov razstava širi tudi v zunanjost. Vse serije dopolnjujejo opisi, ki obiskovalca vabijo k branju, a, kot pravi umetnica, je mogoče razstavo doživeti ali razumeti tudi brez njih.

Zora Stančič se je rodila leta 1956 v kraju Štrbe v BiH-u. Osnovno in Srednjo šolo za oblikovanje je končala v Ljubljani. Leta 1984 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in leta 1990 končala magisterij iz grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi zaposlena kot izredna profesorica za področje umetniške grafike.