V projektu trojice umetnikov, sicer pripadnikov različnih generacij, Jesenice služijo le kot kulisa, referenčna točka za raziskovanje umetniških praks drug drugega. Vsak od njih ima v projektu svojo estetiko, pristop k delu in svoj preferirani medij, je ob razstavi zapisala Hana Čeferin.

Vizualni umetnik in dolgoletni član skupine Irwin Roman Uranjek (1961) je bil pobudnik tega sodelovanja. Gre za umetnika, ki je močno vpet v širše umetniško dogajanje in znotraj tega tudi pogosto sodeluje z drugimi umetniki. Tako je eden njegovih projektov, posvečen prav sodelovanju s fotografi, projekt Izložba, znotraj katerega je izpeljal že 12 umetniških akcij. V projektu vstopi v geografski prostor, v katerem fotograf deluje, in vanj posega z lastnimi intervencijami. V izložbe danega kraja intervenira z različnimi akcijami.

Sorodna novica V iskanju duha mesta ali s Tihomirjem Pinterjem in njegovim fotoaparatom skozi staro Ljubljano

Fotografiranje jugoslovanskih železarn
Uranjek se v projektu sklicuje na delo fotografa Tihomirja Pinterja (1938), ki je svojo karierno pot začel s fotografiranjem železarn po celotni nekdanji Jugoslaviji, nekaj najbolj zanimivih posnetkov pa je nastalo prav v železarni na Jesenicah. V 80. letih preteklega stoletja pa se je začel posvečati portretni fotografiji. V svojem projektu Umetnik v ateljeju se je osredotočil na slovenske likovne ustvarjalce v njihovih delovnih prostorih, kmalu je projekt razširil na književnike, pesnike in ustvarjalce z drugih umetniških področij, ki jih je med drugim fotografiral tudi za prilogo časnika Delo.

Pinter je v Projektu Jesenice združil dva svoja pretekla projekta ‒ navezuje ju na njegovo železarno na Jesenicah, obenem v njem nadaljuje serijo fotografij umetnikov v ateljeju. Pinter je namreč fotografiral Uranjeka med intervencijami v jeseniške izložbe, s čimer je umetnika pravzaprav fotografiral v ateljeju.

Vloga dokumentarista drugih dveh umetnikov
Fotograf Tadej Vaukman (1984) si je ime ustvaril z izredno intimnimi projekti, za katere je značilno združevanje poetike in surovosti. Uveljavil se je kot dokumentarni fotograf, a v vse prej kot klasičnem smislu. Znan je po svojih prepoznavnih projektih Dick Skinners in Grandheroes, v katerih je z neolepšanim, iskrenim in velikokrat brutalnim vizualnim jezikom pripovedoval zgodbe svojih prijateljev in starih staršev.

Sorodna novica Tadej Vaukman: "Eksces zame pomeni možnost sproščenega mišljenja"

Vaukman je znan tudi kot beležnik vsakdanjega življenja v Ljubljani, ki s svojim principom hipnega in neizbirčnega fotografiranja ujame nenavadne, bizarne ali zabavne trenutke, brez olepšav, popravkov ali filtrov. S takšno estetiko je pristopil k projektu Jesenice. Če je Uranjek neposredno interveniral v Pinterjevo delo, je Vaukman fotograf, ki vanj vstopa nekako iz zakulisja, kot edinstveni dokumentarist obeh umetnikov.

Pinter tako razstavlja serijo fotografij, ki prikazujejo Uranjeka med intervencijo, Uranjek serijo značilnih kolažev, ki reinterpretirajo Pinterjeve slovite železarske podobe, Vaukman pa hipne, a povedne fotografske utrinke, posnete ob skupnem delu. Tako šele skupaj, kljub navidezni nezdružljivosti, tvorijo fascinantno zgodbo Projekta Jesenice, je še zapisala Hana Čeferin.

Razstava Projekt Jesenice je v Galeriji Fotografija na ogled do 30. aprila.