Razstavo Jenny from the Block, ki se odpira danes, bi morala spremljati tudi mednarodna konferenca o uporabi tovrstnih tehnologij v kulturnem in kreativnem sektorju, a je ta zaradi trenutnih razmer prestavljena na september.

Za razstavo, ki sta jo kurirala Špela Pipan in Dušan Josip Smodej, so svoja dela prispevali Ed Fornieles, Simon Denny, Jaya Klara Brekke, Rafal Zajko, Harm van den Dorpel, Jure Kastelic, Jonas Lund, Omsk Social Club, Justice Thélot in Lightning K0ala.

Čeprav je tehnologija veriženja podatkovnih blokov razmeroma dobro poznana v povezavi s kriptovalutami v sferi decentraliziranega digitalnega denarnega sistema, je v javnosti še vedno precej nerazumljena.

Utopija decentralizirane moči?
Zaradi te "skrivnostnosti" se novi tehnologiji radi pripisujejo vidiki tehnoutopije kot tudi bojazen pred tehnokratsko prihodnostjo, ugotavljajo v Fotopubu. Možnosti uporabe tovrstne tehnologije v drugih sektorjih ali celo na državnoupravni ravni so številne in vedno bolj sprejete, kar poraja mnogo vprašanj o tem, kdo vseeno določa parametre uporabe. Poglavitni dejavnik za uporabo tehnologije v katerem koli sektorju je pravzaprav decentralizacija strukture moči v distribuiranem sistemu uporabnikov, ki tako postanejo samoupravljani. Bi "blockchain prihodnost" torej povrnila veljavo sleherniku – ali pa bi njena uporaba zgolj podarila obstoječe neenakosti?

Razstava Jenny from the Block si zamišlja fiktivno prihodnost, v kateri tovrstna tehnologija operira na vladno-upravljalni ravni. Pripoved je podana z vidika Jenny, delavke v vladnem kulturnem sektorju, ki je obsesivno in nekoliko zarotniško začela preučevati vplive te tehnologije na kulturo in umetnost.

Umetniška dela se prek te alternativne realnosti dotikajo vprašanj, vplivov, prednosti in slabosti, ki bi jih takšna uporaba tehnologije prinesla.

Postavitev tematizira avtomatizirane socialne odnose, pojav samoupravljanih socialnih (umetniških) skupin, algoritme, ki bi lahko napovedali uporabo digitalnih “dobrin” in vsebin na spletu, prediktivno tehnologijo za tržno vrednost in uspešnost umetnin, anonimnost, psevdonimnost in izvrševanje nadzora ter regulacije. V ospredju se izrisuje vprašanje, kdo upravlja metrike takšnega (vladnega) distribuiranega sistema.

Ob odprtju razstave bo izšel tudi katalog razstav prejšnjega leta. Fotopub Catalogue 2019 je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada Nejc Prah.