V Galeriji Tobačna je vrata odprla razstava Robertine Šebjanič z naslovom Vodni somrak_Ligofilija. Razstavljena bo serija projektov Ligofilija, ki jih umetnica, ki ustvarja na področju preučevanja živih sistemov oz. bioumetnosti in zvoka, razvija od leta 2017.
V projektih tematizira mehiškega aksolotla in človeško ribico ter njuno ljubezen do teme.

Na ogled bodo prostorska postavitev Neotenični prebivalci teme_Ligofilija, videoesej Piscis ludicrous/Zamaknjeni pogled_Ligofilija, zvočna kompozicija Črne kaplje_Ligofilija in novonastalo delo Odorantur_Ligofilija, s katerim umetnica gledalca popelje v proteusovo okolje s pomočjo vzbujanja različnih čutnih zaznav, so zapisali v galeriji.

Raziskovalni projekti Robertine Šebjanič, ki v razstaviščih dobijo obliko interaktivnih instalacij, se osredotočajo predvsem na kulturološko, politično in biološko stvarnost tako morskih kot sladkovodnih okolij.

Tokrat je umetnica v precep vzela zoološko fascinantni vodni živali, ki živita na različnih celinah in jima ni skupno zgolj skrivanje pred svetlobo, pač pa sta primer tako vzporedne evolucije kot tudi endemizma. V naravnem okolju prvega najdemo le v močvirjih jezer okoli mesta Ciudad de Mexico, drugega pa v Evropi v jamah dinarskega krasa.

Nacionalna simbola dveh zelo različnih družb
Dvoživki sta se prilagodili na specifične razmere svojega habitata, ta pa se je močno spremenil zaradi človeških posegov, bodisi pretiranega lova bodisi naseljevanja tujerodnih vrst, predvsem pa zaradi onesnaženja v zadnjih 50 letih. Posledično sta se oba plenilca, ki sta bila nekdaj na vrhu prehranjevalne verige, znašla med ogroženimi živalskimi vrstami.

Za aksolotla in proteusa je značilna izjemna dolgoživost, odlikujejo ju nenavadne regenerativne sposobnosti; tudi v odraslosti ohranjata večno mladostnost. Te lastnosti so pripomogle k njuni vpletenosti v starodavne mite, postala sta del kulturne dediščine, narodna simbola, prvi v Mehiki in drugi v Sloveniji, hkrati pa ju postavljajo v središče visokotehnološkega znanstvenega raziskovanja, pri čemer je treba omeniti, da večina osebkov aksolotla danes živi v laboratorijih.

Projekt je izveden v koprodukciji z zavodom Projekt Atol.